Minuli teden je predsednik največje opozicijske stranke, Janez Janša, na slovesnosti ob 36-letnici SDS-a in na upokojenskih protestih govoril o nujnosti »ustavne večine razuma«, ki bi omogočila ustavno zaščititi »zdravo pamet, svobodo govora in vaše denarnice.«
A skozi prizmo realpolitike so to podobno pobožne želje kot Janševa oktobrska napoved o razpadu Golobove vlade in predčasnih volitvah aprila letos. Pomladni stranki, ki sta še ostali na parlamentarni sceni, se zadnje mandate borita kvečjemu za to, da ustavno večino in spreminjanje ustave po lastnih idejah preprečita levemu polu. Slednje je posledica antijanša sentimenta, ki sega tam do dve tretjini slovenskega volilnega telesa in enkrat bolj, drugič manj množično, pride na volitve podpreti kogarkoli že, samo da ni Janša. V ta politični kolut je ujet tudi domet potencialnih partnerskih strank SDS-a, saj se volivci v strahu, da bodo Janši pomagali na oblast, ne odločajo tudi zanje, čeprav jim je morda njihova politična smer, vsebina in način delovanja blizu.
To je svojevrsten problem, ki ga vsak na svoj način skušata nasloviti Matej Tonin in Anže Logar. Kako, in v čem sta rešitvi, da desna sredina vendarle pride vsaj do absolutne večine, obširneje pišem v komentarju na Požareportu, saj portal Zanima.me še zbira zagonska sredstva za svoj nastanek.
➡️ #Požareport Kdo je ob takšni desnici bliže ustavni večini? ☕️
Več: https://t.co/EHVIr8QLUf #kolumna @Rok_DS pic.twitter.com/hhSZGISsH9— BojanPožar (@BojanPozar) February 23, 2025
Če želite analize in komentarje aktualnega družbeno-političnega dogajanja v Sloveniji in po svetu s strani mene in ekipe (Peter Merše, Mirko Mayer, Andreja Barat, Rok Frelih itd.) brati redno in vsakodnevno spremljati, kaj izberemo in pripravimo za vas, je zdaj čas, da portal zanima.me omogočite s sklenitvijo naročnine (spodaj).
Rok Čakš
Komentirajo lahko naročniki