Ankete: SDS, NSi in Demokrati blizu absolutne večine. Toda …

Po odmevnem klicu predsednika SDS-a Janeza Janše po “ustavni koaliciji razuma”, ki bi dodatno ustavno zaščitila nekatere demokratične svoboščine, je še vedno živa razprava kaj je politična realnost desnosredinske alternative. Kot sem pisal v prejšnji kratki objavi, je prej kot domet 60+ poslancev realen cilj absolutna parlamentarna večina strank, utemeljenih na vrednotah slovenske pomladi. Seveda pod pogoji vzpostavitve partnerskih odnosov, ki ta trenutek niso izpolnjeni.

Poglejmo še, kaj o tem pravijo ankete. Te je sicer v Sloveniji potrebno jemati z rezervo in v kontekstu političnega spopada, kjer javno mnenje včasih bolj kreirajo, kot ga merijo. Pa vendar ta trenutek obstajajo razlogi za sklepanje, da so obstoječe ankete dejanski odtis realnih razmerij na strankarski sceni.

Spletna stran volilna-napoved.si je pripravila presek strankarskih podpor opredeljenih sodelujočih v štirih februarskih anketah (katerih, preverite tukaj). Upoštevajoč zgolj opredeljene so rezultate preslikali v sedeže državnega zbora in dobili spodnjo razporeditev:

UGOTOVITVE:

• Čeprav je podpora vladi v nedeljski anketi POP TV padla pod 30 odstotkov, desnosredinska alternativa sama še vedno ne bi dosegla absolutne večine sedežev, potrebne za samostojno oblikovanje vlade. Kljub bogati izbiri strank se volivci umikajo med neopredeljene. Del jih je vendarle uspelo zajeti Demokratom Anžeta Logarja.
• Potem, ko so jih predvsem v Mediani dolgo izključevali iz merjenj, so Demokrate (ne pa drugih ustanovljenih novih strank) po kritiki takšnega pristopa v Tedenskem Safariju vendarle uvrstili na anketni seznam izbir. To je Demokratom prineslo podporo, ki zadostuje za uvrstitev v državni zbor, hkrati pa po teh meritvah bistveno ne odvzemajo SDS-u niti Novi Sloveniji.
• Slednje pomeni dodano vrednost za desno sredino, ki ima še vedno svoj potencial med neopredeljenimi (predvsem Demokrati), da desni sredini prinese domet 46+
• A isti bazen bodo z druge strani nedvomno napadali novi ali reciklirani projekti levice. Realno je domnevati, da na takšnega čakajo številni, ki so se od Svobode umaknili med neopredeljene. Tudi zato je po obstoječih anketah težko sklepati o končnih razmerjih po volitvah 2026. V spomin si prikličimo zgolj presek anket leto dni pred volitvami 2022 in kasnejše dejansko stanje:
• Glede na ankete aprila 2021, leto dni pred volitvami, bi zmagala SDS pred SD-jem, končni razplet pa je bil povsem drugačen. Lansirana je bila Svoboda, prinesla dodatne glasove levi opciji, obenem pa bistveno okrnila doseg SD-ju in iz parlamenta izrinila LMŠ in SAB.

• Ankete na mejo praga ali preko njega uvrščajo nekaj manjših strank, kot sta Vesna in Resnica. Nekaj novih kot sta Ruparjev Glas upokojencev in Lotričev Fokus večina anket še ne ponuja na izbiro, ljudje pa jih “iz glave” tudi ne navedejo. Bolj kot na večji preboj le-teh je realno pričakovati, da lahko pomladni pol računa na obstoječa tri železa v ognju, če ne bo povezovanja v kakšno širšo predvolilno koalicijo manjših strank, skupen nastop katerih bi prinesel dodano vrednost v glasovih. Da se tudi slednje ne izide vedno, je bil na zadnjih volitvah dokaz projekt Povežimo Slovenijo.