Nemčija je v nedeljo volila na predčasnih volitvah, ki so sicer redkost, a po razpadu »semaforske koalicije ni bilo druge možnosti. Z 28,6% je zmagala krščansko-demokratska unija CDU/CSU, na drugem mestu je svoj rezultat podvojila desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD), na tretjem mestu so z najslabšim rezultatom v zgodovini socialdemokrati (SPD). V parlamentu so še Zeleni (11,6 %) in Levica, ki je pridobila glasove in prav tako skoraj podvojila rezultat prejšnjih volitev.
Tik pod pet-odstotnim parlamentarnim pragom je ostalo novonastalo Zavezništvo Sare Wagenknecht (4,97%) in liberalci (FDP) s 4,3 % glasov.
‼️#Germany 🇩🇪 – 𝟭𝟬𝟬% 𝗰𝗼𝘂𝗻𝘁𝗲𝗱
The Grand Coalition ⚫🔴 returns
⚫ CDU: 28.6% (208)
🔵 AfD: 20.8% (151)
🔴 SPD: 16.4% (121)
🌻 Grünen: 11.6% (85)
🟣 Linke: 8.8% (64)
🟤 BSW: 4.972%
🟠 FDP: 4.3%👇https://t.co/sJybseC3ib… #BTW2025 pic.twitter.com/MdMSOzI1US
— WhoVotesNow (@whovotesnow) February 24, 2025
Ker je vodja CDU/CSU Friedrich Merz večkrat in jasno izključil možnost sodelovanja z AfD, je edina možna koalicija črno-rdeča (med CDU/CSU in socialdemokrati) ali koalicija Kenija, kjer so črno-redči dodani še Zeleni. Črno-rdeče koalicije so bile sicer pogoste pod vladavino Angele Merkel, a CDU/CSU in socialdemokrati so danes bolj narazen, kot so bili tedaj.
Geografsko je skoraj vse okraje v nekdanji vzhodni in skoraj nobenega v zahodni Nemčiji zmagala AfD. Izrazito večja polarizacija je prisotna med mladimi, kjer je za skrajne stranke (Levica, AfD, Zeleni) glasovala več kot polovica volivcev starostne skupine 18-24 let.
Komentar Petra Meršeta: Ujeti med skrajno desnico in radikalne levičarske politike
Čeprav je CDU/CSU zmagala, ni presegla želenih 30 %, sestava koalicije pa bo težavna. Ker so se sodelovanju z AfD odpovedali kar sami, imajo morebitni koalicijski partnerji na levi bistveno močnejša pogajalska izhodišča kot denimo v Avstriji, kjer se je ljudska stranka pogajala tudi s Svobodnjaki. Hkrati je del krivde vsekakor pripisati AfD, ki se od nekaterih problematičnih stališč, tako v odnosu do nacizma, kot do EU in Rusije, enostavno ne more ali noče odpovedati, da bi postala lahko rese partner v desni koaliciji, ki je glede na rezultat volitev jasno izražena z voljo volivcev.
A če je sodelovanje z AfD za CDU/CSU problematično, dosti bolje ni niti pri sodelovanju na levo. Prav dolgoletno vladanje Angele Merkel skupaj s socialdemokrati je CDU iz desne sredine pogosto povleklo celo preko sredine, na levo, zaradi česar volivcem na desni skoraj ni preostalo drugega, kot da z izbiro AfD svoji nekdanji stranki dajo signal, da je zavila preveč levo. Friedrich Merz vodi konservativnejšo politiko, a premalo časa, da bi Nemci verjeli, da lahko CDU/CSU zaupajo, koncesije, ki jih bodo zahtevali socialdemokrati in morda Zeleni, pa utegnejo to nezaupanje z vidika volivcev, tudi upravičiti.
Socialdemokrati namreč vztrajajo pri odprtih migrantskih vratih in woke politiki, Zeleni poleg tega tudi na nerazumni energetski politiki, zaradi katere je Nemčija zaprla delujoče jedrske elektrarne in postala odvisna sprva od ruskega, zdaj pa od dragega plina, ki znižuje konkurenčnost nemškega gospodarstva.
Glas razuma v prejšnji, semaforski koaliciji, Christian Lindner (FDP) je bil kaznovan za odgovorno proračunsko načrtovanje in je s svojo stranko ostal zunaj parlamenta. Prav tako vrednostno razumnejša verzija Levice – zavezništvo Sare Wagenknecht (BSW).
Dobršen del nemških volivcev je tako glasoval protestno – proti nečemu, kar jih moti, ne pa konstruktivno, za oblikovanje razumne politike. Na podlagi rezultata Merza čaka izjemno težko delo, če želi vladati razumno. Bolj verjetno pa lahko pričakujemo še več radikalizacije na obeh straneh. Čez štiri leta bo zmernih volivcev, rojenih v povojnem obdobju še manj, med mladimi pa že zdaj več kot polovica glasov pripada skrajnostim. CDU ima med mladimi 13 % podporo.
German Zoomers might be the most politically polarized generation in history. pic.twitter.com/NEJaDbiQ0b
— Christian Heiens 🏛 (@ChristianHeiens) February 23, 2025
CDU torej nujno potrebuje zmernejšo AfD, ki lahko postane realen kandidat za koalicijskega partnerja, če želi desnica kdaj zavladati. Dilema CDU pa je po svoje podobna, kot dilema NSi pri nas, le da je NSi bistveno manjši faktor, SDS pa za razliko od AfD ni radikalna, čeprav je pogosto tako portretirana, zato je vtis volivcev podoben.
Nemške volitve pa kažejo tudi, kako močno komunizem pohabi narod. Še vzhodna Nemčija, ki je bila deležna lustracije in velikega vlaganja s strani zahoda v izravnavo razlik, danes voli bistveno bolj radikalno in manj razumno, kot zahod. Tako tudi pri Slovencih težko pričakujemo bistveno drugačno dinamiko na ravni celotne družbe, glede na to, da je bilo pri nas na področju odpravljanja posledic komunizma narejenega bistveno manj.
Komentirajo lahko naročniki