Komentira Mirko Mayer
Prevečkrat v zadnjih 15-ih letih sem že slišal govorice o zneskih s petimi ničlami, kolikor naj bi v predvolilnem letu stal ‘pospešek’ na anketah javnega mnenja. Predvsem za pozicije okoli odločilnega, 4-odstotnega praga za vstop v parlament, a tudi nad njim.
Ne, to ne bo tekst o skritih ozadjih tako imenovanega političnega inženiringa pri nas. Pišem o tistem, kar je nekoliko boljšim opazovalcem dogajanja vidno že s prostim očesom.
V podkastu Tedenski safari sva s kolegom Petrom Meršetom 14. februarja takole opozorila na težavo v metodologiji Mediane: da na eni strani že ustanovljenih strank ne merijo skupaj s tradicionalnimi, na drugi pa med novimi projekti merijo tudi stranke, ki uradno sploh (še) ne obstajajo.
Analitik Peter Merše v Safariju razlaga manipulacije z javnomnenjskimi anketami: pic.twitter.com/q8ybimfDhX
— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 25, 2025
Ni bilo prvo takšno najino opozorilo. Dolgoletne izkušnje z domače scene pa kažejo, da se spremembe v glavnem doseže samo na pritisk. Minulo nedeljo smo bili tako – sicer deloma in še to precej pogojno – uslišani. Na ‘termometru’ so se dobre tri mesece po ustanovnem kongresu prvič pojavili Demokrati Anžeta Logarja.
Na Mediani za POP TV sicer pojasnjujejo, da so jih v meritev vključili kar anketiranci sami. “Ko smo pregledali raziskave zadnjih 13 mesecev, se je med odgovori na odprta vprašanja pojavila tudi stranka Demokrati. In ker se je število takih odgovorov večkrat ponovilo, smo nato ime stranke uvrstili med možne odgovore”. Tako gre uradna verzija agencije. O Fokusu Marka Lotriča – menda po isti logiki – še naprej ne duha ne sluha.
A medtem ko se v povezavi z Logarjem, od sredine novembra lani, vse politične analize vrtijo samo okoli tega, komu vse bo njegov vstop na parket zbil podporo, nam malo natančnejši vpogled v Medianine stolpce ponuja povsem drugačno sliko. Kljub Logarjevemu preboju na lestvico, priljubljenost raste tudi vsem okoli njega! Z izjemo Vesne, ki ohranja januarski rezultat in Levice, ki je v slabem mesecu izgubila 0,7 odstotne točke.
In pozor! Odstotek, ki so ga premierno namerili Demokratom (4,8 %), se skoraj popolnoma prekriva z odstotkom, za katerega se je od januarske meritve zmanjšal bazen neopredeljenih (4,4 %). Meritev bi nas torej lahko navedla na precej nenavaden sklep, da Anže Logar v celoti jemlje samo iz ‘bazena razočaranih’, medtem ko naj ne bi prav v ničemer premešal kart med obstoječimi parlamentarnimi strankami. Kar malo preveč laboratorijsko naključje, kajne? Je termometer slovenske demokracije pokvarjen?
Na to možnost kaže kar nekaj dejstev. Kar gledate zgoraj, je namreč vprašalnik, na podlagi katerega je nastala omenjena februarska meritev. Kar najprej pade v oči: nabor strank, za katere bi najverjetneje volili, ni enak seznamu strank, med katerimi lahko izberete tisto, ki je na volilno nedeljo zagotovo ne bi obkrožili! Na drugem nekatere manjkajo, popolnoma premešan je tudi vrstni red med njimi.
Najbolj zanimive podrobnosti pa: medtem ko sta, na primer, SNS in SLS obdržali svoji poziciji čisto pri vrhu tudi na seznamu “zagotovo ne bi volil”, je SD na njem umaknjena precej nižje kot pri prejšnjem vprašanju. Prav tako je zanimivo, da vam med tistimi, ki jih zagotovo ne bi volili, Logarjevih Demokratov sploh ne ponujajo. Pa niti niso edini, ki jih na seznamu, ki meri odbojnost, zaman iščete.
Poglejmo še tretji vprašalnik, kjer vam Mediana poleg obstoječih posebej ponuja v premislek tako imenovane nove stranke. Tudi tu še naprej mrgoli metodoloških nedoslednosti. Najbolj očitna: Demokrate Anžeta Logarja in stranko Fokus Marka Lotriča vam tu ponujajo ob boku Stranke Vladimirja Prebiliča, čeprav ta (še?) ne obstaja. Še več, Prebilič možnosti, da bi takšno stranko ustanovil, javno nikoli ni potrdil.
Manipulacije pri odstotkih za doseg parlamentarnega praga
Ob vseh naštetih metodoloških nedoslednostih ‘na izvoru’, bodite v naslednjih mesecih pozorni še na zavajanje ali (boljša možnost) neznanje novinarjev, ki takšno anketo interpretirajo. “4-odstotnega praga za vstop v parlament ne bi dosegle petouvrščena Nova Slovenija, v spodnji del lestvice pa bi se uvrstile še neparlamentarna Resni.ca, koalicijska Levica in še ena neparlamentarna stranka Vesna,” je tako sinoči za POP TV poročal Luka Černe.
In pri tem popolnoma prezrl dejstvo, da iz rezultatov niso izločili kar 31,5 % neopredeljenih. Če bi jih, bi prag državnega zbora namreč trenutno prestopile prav vse naštete stranke!
Za konec se lahko ironično vprašamo, kaj bi bilo, če bi si s tako zelo ‘razštelanim’ termometrom merili vročino? Zelo verjetno bi bila napačna tako diagnoza kot zdravilo, za katerega bi se odločili na podlagi napačne meritve. Napaka, ki jo zaradi pokvarjenega termometra slovenske demokracije lahko naredite na volilno nedeljo, je morda lahko še bolj usodna.
Komentirajo lahko naročniki