Rusija in ZDA si že delita ukrajinska narava bogastva, Evropa pa gleda z dolgim nosom

Komentira Rok Frelih

Mednarodnih odnosov ne bodo več določala pravila in multilateralne institucije, pač pa dogovori med močnimi voditelji,” je za BBC nedavno izjavil nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6 sir Alex Younger.

Excellent summary by former head of MI6, Sir Alex Younger, of this new era in geopolitics…adapt or diepic.twitter.com/Dq1vcKORFY

— Alexander Stahel 🌻 (@BurggrabenH) February 20, 2025

Povedal je torej, da so prišli časi realpolitike, usoda današnjega sveta pa je v rokah Donalda Trumpa, Vladimirja Putina in Ši Džinpinga. Močnejše države bodo, kot že v preteklosti, uveljavljale svoje interese brez pretiranega oziranja na interese manjših.

Slednje vidimo ravno ta čas, ko se Putin in Trump dogovarjata, kako si bosta razdelila naravna bogastva Ukrajine:

Vladimir Putin o pridobljenih naravnih virih na “zgodovinskih ozemljih, ki so se vrnila Rusiji”, in njihovi delitvi z Američani: pic.twitter.com/N6XCGMVRJe

— Spremljamo (@spremljamo_tw) February 26, 2025

V resnici mednarodno pravo velja le tedaj, kadar sta dve udeleženi strani zmožni prisiliti druga drugo v spoštovanje dogovora. Za šibkejšo stran pa dogovor hitro postane mrtva črka na papirju.

To je za mnoge prebivalce pacifistične in z institucijami prežete Evrope nepredstavljivo. Globalni liberalizem pod okriljem Zahoda tega ne dovoljuje. A če se navežemo na Youngerja: liberalne unipolarnosti svetovne ureditve je konec, in vsaka velika sila se bojuje za svojo sfero vpliva.

“Edino mi, Evropa, se nismo zbudili,” pravi Younger. “Žal nam sedeža v teh pogovorih ne zagotovi naša mehka moč ali naše vrednote, potrebna je trda moč”. Če hočemo vsaj slediti najvplivnejšim, potrebujemo znatno vojaško moč.

Glede na demografski, finančni in tehnološki potencial bi Evropa lahko predstavljala močnejšo oboroženo silo od ZDA, a nam to preprečujejo politični in ideološki dejavniki. Realno smo v zelo slabem stanju, česar najlepši odraz je (ne)upoštevanje Evrope (tako EU kot posameznih držav) pri začetku mirovnega procesa v Ukrajini. Dejstvo, da so glavni dejavnik zagotavljanje miru ZDA in ne EU, je samo zase dovolj zgovorno in večinoma narobe razumljeno.

Marsikdo vidi Trumpa kot Putinovega zaveznika. Younger situacijo komentira takole: “Mislim, da Trump ne verjame ruskim lažem, a Rusi mislijo, da jim.” Rusija si v svojem nezavidljivem položaju seveda želi konca morije, ki jo je sama začela, in ZDA zanjo predstavljajo trenutno edini izhod. Drugega nimajo, to pa daje Američanom veliko manevrskega prostora in sorazmerno dobra izhodišča.