Na Komisiji za preprečevanje korupcije pod vodstvom Roberta Šumija so decembra napovedali prenovo aplikacije Erar, ki prikazuje porabo javnega denarja. V novi različici naj bi bila razkrita tudi nakazila fizičnim osebam in nakazila v tujino, opravljena po 1. septembru 2024, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednice republike. To je okoli 6.700 evrov bruto.
Edino državno podjetje, ki je razkritje dodatnih transakcij skušalo preprečiti, je državni energetski velikan GEN-I. Prav tisto podjetje, ki ga je – pred vstopom v državno politiko – vodil aktualni premier Robert Golob.
Podjetje GEN-I, ki ga zdaj vodi tesen Golobov zaupnik Maks Helbl (njegova soproga Barbara Kolenko Helbl je generalna sekretarka aktualne vlade), je nadgradnjo aplikacije Erar januarja letos skušalo ustaviti celo s pobudo za oceno ustavnosti.
A neuspešno: ustavno sodišče je predlog GEN-I za začasno zadržanje v začetku februarja zavrnilo. Sklep, pod katerega se je podpisal predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin, so ustavni sodniki sprejeli soglasno.
Na vprašanje, zakaj nasprotujejo širši objavi transakcij, v GEN-I odgovarjajo, da so iz medijskih objav razumeli, da bo posodobljeni Erar prikazoval tudi plače zaposlenih, ki niso člani organov vodenja ali nadzora. Podatki o plačah pa, da “predstavljajo tržno občutljivo informacijo”. Po domače, v GEN-I ne želijo, da bi vpogled v njihove plače dobila konkurenca.
A na KPK pojasnjujejo, da takšen strah nekdanjega Golobovega delodajalca ni bil upravičen. Podatki o plačah zaposlenih namreč v novi aplikaciji ne bodo prikazani. Povprečna plača v Genu sicer znaša okrog 4.000 evrov bruto. Leta 2021, zadnje leto, ko je družbo vodil Golob, je znašala okoli 6.800 evrov.
Komentar Mirka Mayerja:
Smo v predvolilnem letu. In zdi se, da bo prihodnjo pomlad štel vsak glas. Ne gre samo za bitko med obema političnima poloma. Spopadi že potekajo tudi znotraj polov. Tesno bo.
Prav mogoče je, da bodo politične stranke letos in prihodnje leto za maratonsko kampanjo porabile več našega denarja kot so ga kadarkoli prej. Število medijskih platform se naglo povečuje: komunikacijska vojna je vse dražja. Snemalo se bo promocijske spote. Ves čas se bo sondiralo javno mnenje. Najemale se bodo agencije. Lepili se bodo jumbo plakati. Kupovala se bo naklonjenost tradicionalnih in novih, alternativnih medijev.
Praznik demokracije stane. Manjše (tudi nove) stranke bodo za to najemale bolj ali manj ugodna bančna posojila. Za največje med njimi, predvsem vsakokratno vladajočo stranko, pa je pri nas že dolgo javna skrivnost, da jim v predvolilnem času svoje denarne tokove pogosto posodijo tudi velika državna in para-državna podjetja.
Ključnim arhitektom takšnih sivih in črnih fondov zato nikakor ne more biti vseeno, ali bo prelivanje denarja, tudi prek tujine, kjer imajo vsa večja podjetja svoje hčerinske družbe, vidno očem slovenske javnosti ali ne.
Ni posebna skrivnost, da v Gibanju Svoboda že pošteno jemljejo zalet za naskok na drugi vladni mandat. Državni Dars, ki ga vodi nekdanji vodja njihovega volilnega štaba, v letu pred volitvami tako za več kot trikrat povečuje sredstva za oglaševanje, sponzorstva in donacije.
Čeprav uradnih podatkov o tem, ravno zaradi trenutnih omejitev aplikacije Erar, nimamo, se na sceni veliko govori, da je sredi intenzivnega oglaševalskega cikla tudi ‘Golobov’ GEN-I.
Podjetje, iz katerega so v državno politiko ob predsedniku vlade pred skoraj tremi leti vstopili številni današnji poslanci Svobode in drugi visoki funkcionarji aktualne vlade, je lahko velik predvolilni bankomat. Trgovanje z nestabilnimi cenami električne energije zadnja leta tudi globalno velja za pravo tiskarno denarja.
Se spomnite očitkov, ki so Roberta Goloba pospremili v kampanjo leta 2022? O domnevnih skritih bančnih računih, spornih provizijah in kupovanju naklonjenosti lokalne politike po Balkanu, s poudarkom na BiH, Srbiji in Republiki Srbski. Pa o ‘kupovanju’ medijev prek odvisnih družb? Nikoli niso bili razčiščeni.
Vidimo le, da premier pomenljivo molči, ko gre za Aleksandra Vučića in Milorada Dodika. Kar zgornje sume lahko le krepi. Vidimo tudi, da se panično boji nekdanjih policistov Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava. Pa KPK in po novem aplikacije Erar.
Kaj vse se torej skriva za Golobovo omerto? In kaj je tisto, česar pred volitvami nikakor ne smemo izvedeti?
Komentirajo lahko naročniki