Komentira: Rok Frelih
Romunski predsedniški kandidat Calin Georgescu se je nedavno moral pred oblastmi zagovarjati glede financiranja svoje volilne kampanje. Financiranje še zdaleč ni njegov največji problem, saj kontroverzije njegove kandidature izžarevajo dvom v prihodnost Evrope kot tudi v demokracijo.
Da je ruski agent, Georgescu ne skriva. Je eden od tistih prekaljenih partijcev, ki so se po padcu komunizma prelevili v verne domoljube. Pri nas so imeli ideje o navezavi na Benelux, zato so postali progresivci, medtem ko so Putin, Georgescu, Fico, Vučić in podobni v sebi odkrili tradicionalizem. Karkoli je volilcem kje ustrezalo.
Pregovorno konzervativnim Romunom je godila njegova protimigrantska in protibruseljska retorika, podprta z ugotovitvijo, da “Romunija potrebuje rusko modrost”. Javno je znano, da je povezan z ruskimi vplivneži, tudi z neonacistično privatno vojaško skupino Wagner, pri njegovem tesnem sodelavcu pa so policisti našli puške, bombe in bombomete. Kot tak bolj spominja na vzhodnoevropskega mafijca kot pa na resnega politika.
Po uradnih ugotovitvah je bila njegova kampanja na kitajskem družbenem omrežju TikTok močno podvržena lažnim profilom ruskih organizatorjev. Trdil je tudi, da za kampanjo nima nikakršnih finančnih sredstev, kasneje pa je preiskava razkrila skoraj milijon evrov donacij “tretjih strani”.
Ob tem je na volitvah konec lanskega leta prejel skoraj 23 % glasov in postal zmagovalec prvega kroga pred Eleno Lasconi (19,18 %), ki pripada evropski družini Renew Europe.
Georgescu si je obetal zmago v drugem krogu, saj bi se njegovi nasprotniki le stežka poenotili za liberalno Lasconijevo, a je ustavno sodišče zaradi ruskega vmešavanja in nepravilnega financiranja kampanje volitve v celoti razveljavilo, kar pa odpira razmislek na dveh področjih:
Realpolitika: V polpredsedniškem sistemu v tako pomembni državi, kot je Romunija, bi predsednik kova Georgescu s širjenjem Zahodu nasprotnih ruskih interesov pomenil veliko nevarnost za Evropo, tudi v vojaškem smislu. Ena njegovih prioritet bi bila ustavitev izgradnje ene največjih Natovih baz v Evropi, s čimer bi neposredno ogrozil našo varnost.
Odgovorna država si tega ne more privoščiti, in kljub temu (ali pa ravno zato) na odločitev sodišča pada senca politične motiviranosti.
Demokracija: Na kateri točki se volja ljudstva ne upošteva več? Ruski roboti ali ne, ljudje so večino glasov dali Georgescu. Tokrat so oblasti našle razloge, da so ga onemogočile. Kaj pa, če bi bila njegova preteklost čista? Ostali bi dve možnosti: ali bi zavzel predsedniški položaj, ali pa bi nekdo z nedemokratičnimi prijemi branil demokracijo.
Ali volja ljudstva določa interes države, ali interes z manipulacijo določa voljo ljudstva? Demokracija brez varovalk lahko prinese totalitarizem kot leta 1933 v Nemčiji, varovalke brez demokracije pa so diktatura že same po sebi.
Neumannova dilema med pravno državo in demokracijo pravi, da ob delovanju pravne države demokracije ne potrebujemo, a ljudstvo ostane brez sredstva za udejanjanje volje. Absolutna demokracija pa se lahko postavi nad “prav” in “narobe”.
Edina rešitev je ponotranjenje demokratičnih vrednot in vzpostavitev učinkovitega sistema zavor in ravnovesij, ki bo odporen na manipulacije.
Komentirajo lahko naročniki