Izkušeni obveščevalec o možnosti infiltracije ruskih obveščevalnih služb v bližino naše predsednice: Primer ima veliko rdečih zastav

Če gre verjeti nedavnim novinarskim razkritjem, sega ozadje in povezave predsednice Nataše Pirc Musar precej globoko. Mogoče globlje, kot bi smele, zato se pojavljajo tudi ugibanja o primernosti Pirc Musarjeve za opravljanje najvišje politične funkcije v državi.

Ali to, kar vemo, oziroma kar morebiti še ne vemo o njeni tesni ruski prijateljici Viktoriji Krivolucki pomeni, da predsednica sama, oziroma njen krog, predstavlja varnostno tveganje za Slovenijo? Ali kdo od vpletenih sodeluje z ruskimi službami, ki na slovensko politiko vplivajo od zunaj? Je mogoče prišel čas za ustavno obtožbo?

Pogovarjali smo se s poznavalci obveščevalnih služb, katerih identitete javnosti ne moremo razkriti.

Kratka zgodovina dvomov

Zgodba je jasna: s prometno nesrečo so se po domino efektu odkrivajo predsedničine zveze z Rusijo, njena tesna prijateljica Viktorija Krivoluckaja, ki je slovensko državljanstvo pridobila na sumljiv način, pa je v Rusiji stanovala na istem naslovu kot Roman Jeglič, slovenski policist, ki je podpisal ovadbo v primeru JBTZ in kasneje, kot navajajo mediji, z lažnimi obtožbami povzročil odhod Mihe Brejca s položaja direktorja VIS, predhodnice Sove.

Očitna predsedničina navezanost na Rusijo v obliki prijateljevanja in pogostih obiskov je sprožila dvome in debate o njeni kredibilnosti in vpletanju tujih sil v slovensko politiko.

Infiltracija Rusov v bližino predsednice?

Naš sogovornik meni, da ima primer veliko rdečih zastav, kljub temu, da zaenkrat vse ostaja na ravni špekulacij. A vendar: “Enkrat je stvar lahko naključje, večkrat pa težko,” komentira njene konstantne povezave z Rusijo in nadaljuje, da se dejstva lepo zložijo v celoto. Primer opisujeta dve hipotezi, ki sta, kot pove, lahko povsem napačni, a vendarle: “Temelječ na podatkih in podobnostih z drugimi situacijami, izgleda infiltracija ruskih obveščevalnih služb v bližino naše predsednice.”

Kakšna pa je njena vloga pri vsem tem? “Ona lahko te zgodbe razume na več načinov. Lahko je koristni idiot, da sumi, da nekaj ni v redu, in nič ne naredi. Naslednja varianta pa je njena aktivna povezanost.” 

Verjetnost, da okoli predsednice delujejo ruske službe, podkrepi z dejstvom, da vidimo podobno operativno prakso, s katero so te že v času železne zavese inštalirale “ilegalce”, torej svoje agente, v bližino nosilcev oblasti: “Srečanje dveh žensk, vzpostavitev zelo prijateljskega odnosa, nekaj socialne pozicije in potem potovanja, povezave z Rusijo, in na koncu to sovpada z Jegličem.”

V uradu predsednice republike so sicer za Siol.net potrdili, da je bila predsednica seznanjena, da sta bila Krivolucka in Jeglič par, vendar po trditvah urada Krivolucka z njim že 15 let nima nobenega stika. Glede morebitnih varnostnih tveganj pa so dejali, da jih Sova ni obvestila o njih ni obvestila, zato sklepajo, da takšna tveganja ne obstajajo.

Za koga je delal Jeglič in kdo je v resnici Krivoluckaja?

Ko je slednji kot policist prišel v Rusijo, so ga tamkajšnji organi zagotovo targetirali, se z njim pogovorili in ga poskušali rekrutirati. Čeprav uradno ni več deloval v varnostnih strukturah, je imel povezave in znanje, ki je bilo za Ruse zanimivo. In to bi ob dejstvu, da je bil prijavljen na istem naslovu kot Viktorija Krivoluckaja, lahko predstavljalo predpripravo za infiltracijo v Slovenijo. Jeglič naj bi bil vodja izpostave Gorenja v Rusiji, preko katere naj bi velenjsko podjetje izdelke v Rusijo prodajalo še danes, kljub temu, da se je že pred tem zapletal v sheme “catch the cash”, itd..

Iz policijskega birokrata je postal eden od vodilnih ljudi slovenske obveščevalne srenje, se domnevno zapletel v kriminal, potem pa postal poslovnež v Rusiji. “Za to moraš imeti neko zaledje. Ponavadi je to politika, politika pa je zelo povezana z denarjem,” meni naš vir.

Če je Jeglič res sodeloval kot organizator v catch the cashu, potem je ukradel naivnim ljudem ogromno denarja in si je zlahka zagotovil eksistenco v Rusiji. Poleg tega je očitno, da ga Rusi ščitijo, če je sploh še živ, to pa kaže na to, da gre za neke stare obveščevalne povezave. pic.twitter.com/c4iUwt7w9m

— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) August 17, 2026

Pomembno vprašanje je tudi, kdo je Krivoluckaja v resnici? Krasnojarsk je center rekrutacije ruskih agentov iz sibirskega bazena, in če je obiskovala vojaške ali tehnične izobraževalne ustanove, vse kaže v smeri obveščevalne dejavnosti, povedo naši viri.

Novinarjem, ki so preiskovali primer, tudi ni uspelo ugotoviti ozadja predsedničine prijateljice, zato se pojavljajo dvomi v njeno pravo identiteto. Je v resnici, kdor trdi, da je? Dvomljiva pridobitev državljanstva še toliko bolj kaže na morebitno obveščevalno infiltracijo.

Varnostno tveganje in politična kontaminacija

Kakšna pa je pri vsem tem politična kontaminacija? “Precej huda, v smislu, da je predsednica nosilec največjih državnih skrivnosti. Ona je na listi prejemnikov obveščevalnih poročil, ki jih dobiva prav tako kot predsednik vlade.”

Glede na to, da je na Krivoluckajo kot predsedničino zaupnico padel sum vohunstva, se postavlja vprašanje: če sta skupaj v avtomobilu, ko ima predsednica službene klice, kdo vse pozna vsebino? Se z njo pogovarja le osebne stvari, ali tudi o državnih skrivnostih? “To v nobeni državi ne bi šlo tako gladko skozi,” meni sogovornik.

Med našimi viri pa je pozornost ujel majhen detajl: dejstvo, da bi lahko razkritju ozadja predsedničinega kroga botrovali vplivi od zunaj, namreč iz Avstrije, kateri politika Pirc Musarjeve ni najbolj po godu, saj naj bi s svojim delovanjem ogrožala njihove interese. Od dosedanjih predsednikov namreč nihče ni bil tako agresiven in se ga ni dalo povezovati z “ekstremnimi početji”; misli uidejo tudi na Hrvaško, kjer Musarjeva v stališčih stoji diametralno nasprotno premierju Plenkoviću.

“Higienskega minimuma ni, predsednica gotovo ne bo odstopila”

Ne odpira se le vprašanje varnostnega tveganja, temveč tudi politične odgovornosti: sogovornik pove, da v tej fazi primer še ni zrel za ustavno obtožbo, a odstopa predsednice ni pričakovati, saj se v Sloveniji ne držimo higienskega minimuma: “Odstopa pa, kakor jo vsi poznamo, mislim, da ne bo. Čeprav bi bil po vseh aferah to nek higienski minimum.”

Nadalje pojasni: “Žal smo v Sloveniji vzpostavili zelo slab etično-moralni sistem. Če bi bila to neka skandinavska država, bi bila zgodba zaključena.” 

Stroka tukaj meni, da se na ravni špekulacij ne da dokazati ničesar. So pa sama dejstva pritegnila dovolj pozornosti in vzbudila dovolj sumov, da bi jih pristojne službe morale preveriti.

Roman Jeglič (spodaj njegova ovadba proti Janši) v zgodbi ni več pomemben. Pomembna je prijateljica predsednice, ki je lahko, glede na današnja odkritja, iz ruskih obvečevalnih krogov. In ona, če poroča, ne poroča Jegliču, ampak v Moskvo. Bilo kuda Udba svuda! pic.twitter.com/x0QXWGllSl

— Stasiland Slovenija (@IgorOmerza) August 17, 2026