Praznik Marijinega vnebovzetja ni zgolj zbudil globokih čustev pri vernikih v romarskih središčih, ampak tudi pri nekaterih, ki romanja opazujejo iz varne distance.
Mednje sodita poslanki Svobode in Levice in Lena Grgurević in Nataša Sukič – prvo iskreno skrbi za pravi krščanski nauk, drugo pa zloraba Marijinega svetišča na Brezjah.
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v narodnem svetišču na Brezjah dejal, da ni to praznik oddaljene preteklosti ali nedoločljive prihodnosti, temveč praznik našega upanja. “Bistvo današnjega praznika je, da Bog tistega, ki ga ljubi, ne pusti v grobu. Ne prepusti ga smrti in trohnobi, ampak ga vzame k sebi, v življenje, ki presega vsa naša pričakovanja,” je povedal.
Vernike je pozval, naj postanejo “tkalci upanja”, in se zanašajo na Marijin preprosti “da” Bogu. Dotaknil se je tudi bolečih resničnosti sodobnega sveta: otroci umirajo ne le v vojnah, ampak tudi v “sterilnih sobah ustanov za jemanje življenja”, zavito v besede “moje odločitve”. Smrt, ki jo povzroči “morilec v rokavicah, kot je rekel papež Frančišek, ni nič manj kruta.
V našem svetu otroci umirajo: umirajo ne samo v divjanju vojnih sovražnosti, ampak umirajo tudi v sterilnih sobah ustanov za jemanje življenja, ki jih zavijamo v slepeče besede »moje odločitve«. Smrt, ki jo povzroči morilec z rokavicami, kakor je temu rekel papež Frančišek, ni nič manj kruta, kot smrt, ki jo povzroči bomba ali raketa. Res pa je, da je ta druga smrt veliko bolj glasna, kot tista smrt, ki jo povzročajo različna gibanja, ki bodo prej ali slej umrla, kajti vsaka smrt nazadnje pokonča sama sebe. Ko Bogu rečemo ne, ko življenju rečemo ne – ne glede na to, v kako zveneče besede zavijamo svojo smrtno propagando – stopimo na pot smrti, na kateri pred nami umrejo množice, morda celo milijoni nedolžnih, preden smrt potrka tudi na naša vrata, ki smo jih ovesili s parolami svobode in odločitve.
Opozoril je na sodobno obsedenost z nadzorom: pametne ure, štetje korakov, kalorij in utripa, medtem ko se ljubezni, zvestobe in vere ne da izmeriti. “Naj naš čas postane prehod, v katerem Duh oblikuje zrelost civilizacije ljubezni v našem življenju,” je povedal.
Lena Grgurević: vi ste hudičevo seme
Sklepajoč po odzivu poslanke Svobode Lene Grgurević na njenem FB profilu meni, da katoličani ob Marijinem prazniku niso slišali pravega krščanskega nauka. Kot sama piše, namreč: “Jezus odklanja sovraštvo, agresijo, ubijanje, ustrahovanje in razdvajanje. Uči ljubiti bližnjega, varovati šibke, govoriti resnico, ne soditi, uči odpučanja.”
V političnih nasprotnikih pa prepoznava druge vrste kristjanov: “Skrajni desničarji, bivsi komunajzerji, ki se plazite po cerkvah, a hkrati sovražite, razdvajate, lažete, izdajate in uničujete: vi niste njegovi otroci, pač pa hudičevo seme. Jezus, pomagaj.”
Nato je “vsem pravim kristjanom”, ki so včeraj praznovali, zaželela lep praznik: nato pa nanje apelirala: “In prenehajte že podpirati te, ki s svojimi dejanji blatijo vašega gospoda.”
Nataša Sukić: strupena pridiga na Brezjah in Janševo uvajanje “klerikalne nadvlade”
Še bolj v detajle je v svojem doživetju skrivnosti velikega šmarna šla poslanka Levice Nataša Sukič.
V ostrem zapisu je napadla pridigo ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta na Brezjah in poslanico premierja Janeza Janše, predvsem zaradi njunega poudarjanja krščanskih vrednot ter Zoretovega odnosa do splava.
Poslanka Levice Janši očita, da je z nagovarjanjem tudi neverujočih k »zvestobi krščanskim vrednotam« prestopil mejo med vero in državo. Njegov nastop označuje za uveljavljanje »klerikalne nadvlade«, opozarja, da je Slovenija sekularna država, ter piše, da bi nekateri državo očitno radi spremenili v »teokratični fevd«. Krščanstvo je po njenem sicer pomemben del slovenske zgodovine, vendar zato ne sme postati obvezujoč politični oziroma vrednostni temelj države.
Še ostrejša je do Zoretove pridige in njegovega nasprotovanja splavu. Očita mu, da si je splav drznil primerjati »s smrtjo v bombnem napadu«, njegove besede o »morilcu v rokavicah« in »smrtni propagandi« pa označuje za »gnusen napad na svobodno odločanje« žensk.
Sukičeva nato vprašanje splava poveže z vojno v Gazi. Cerkev in politično desnico obtožuje dvojnih meril: medtem ko nasprotujeta splavu, naj bi jima zmanjkalo moralne jasnosti ob umiranju palestinskih civilistov. Njihov motiv po njeni interpretaciji ni »svetost življenja«, temveč »kontrola (nad telesi žensk) in ‘dušami’ ljudstva«.
Zapis sklene z zahtevo po »strogo sekularni« državi in enim najbolj delikatnih odlomkov: »Cerkev naj pridiga v svojih klopeh tistim, ki jo želijo poslušati«, »nazadnjaški škofi in versko goreči politiki« pa po njenem ne bodo odločali o pravicah in telesih državljanov.
“Da. Če »nestrpnost« uporabljamo v običajnem pomenu nespoštljivega oziroma sovražnega odnosa do ljudi zaradi njihovega verskega ali svetovnonazorskega prepričanja, so v zapisu elementi, ki jih je mogoče upravičeno označiti za netolerantne. To pa še ne pomeni, da gre nujno za sovražni govor v pravnem smislu.”
Ter doda:
“Še posebej zato, ker je avtorica poslanka, je zanimivo protislovje: zapis zahteva pluralnost in enakopravnost verujočih in neverujočih, hkrati pa deloma uporablja omalovažujoče izraze za religiozne akterje in njihova prepričanja. Kritika klerikalizma je nekaj drugega kot zaničevalno označevanje verujočih.”
Naročniška vsebina
7 odzivov na “Besna Nataša Sukič svari pred zlorabo Brezij, zaskrbljena ljubiteljica Jezusa Lena Grgurević pa pred hudičevim semenom”
Lena je povedala, kot, da bi bila dobra poslušalka verouka :“Jezus odklanja sovraštvo, agresijo, ubijanje, ustrahovanje in razdvajanje. Uči ljubiti bližnjega, varovati šibke, govoriti resnico, ne soditi, uči odpučanja.” Brez napake.
Pa tudi: “Skrajni desničarji, bivsi komunajzerji, ki se plazite po cerkvah, a hkrati sovražite, razdvajate, lažete, izdajate in uničujete: vi niste njegovi otroci, pač pa hudičevo seme. Jezus, pomagaj.” Brez napake. Ostaja skrivnost ( restrictio mentalis) koga je imela v mislih z ” bivši komunajzarji”. Lahko slutimo?
Če bi bil jaz organizator predavanj na teološki, bi jo povabil, da razdela oboje z vidika politične aktivnosti.
Mogoče pa sta ti dve ženski ki sta SPREDAJ na gornji sliki – zrasli prav iz tistega semena, s katerim sedaj druge obmetavajo???
Sukičevi se je čas ustavil. Take tirade so bile značilne za obdobje takoj po vojni o.z za čas revolucije. Takrat jih je veselilo tako govoriti. Svetoval bi ji , da svoje poglede ažurira. Cerkev ni samo teološka inštitucija ampak ima kot inštitucija tudi svoj socialni nauk. Imajo ga tudi na primer muslimani. V kakem antikvarijatu bi še dobila knjigo s tem naukom, vse lepo razloženo. Povsem sem prepričan, da bi se z 90% napisanega strinjala, če bi ji ga serviral in ne povedal od kod je prepisan.
Glede na to, da je odločanje o rojstvih otrok zapisano v našo ustavo, je razumljivo, da je to javna tema. Vse kar je v Ustavi je javno. O vsaki javni temi se lahko vsak javno izreka. Vsak. Za to ne potrebuje dovoljenje nikogar in tudi ne navodil od nikogar kako naj se izreka. Lahko tudi vsak kritizira kako se nekdo izreka.
Država je sekularna. Ne preferiramo nobene veroizpovedi. Nismo tako, kot npr. v Združenem kraljestvu, kjer je uradna ( anglikanska) Cerkev tista, ki jo je kralj dolžan ščititi ali Grčija, kjer predsednik vlade priseže na Sv. Pismu pred nadškofom.
To z Gazo pa ima Sukičeva prav. Vsako ubijanje nedolžnih je ubijanje. Pika. Da lačnemu ne daš hrane je krutost. Pika. Tu ni nobenega ” ampak”. Tisti, ki reče : ampak Izraelci pa lahko, ker so moji prijatelji…” nima nobene pravice reči, da je kristjan.
Ja, čas časopisov je definitivno minil. Hvala Bogu!
Ukvarjati se s tema dva zblojenima osebkoma (?), ki jima zlo sije iz oči, mislita pa, da v tej slovenski družbi kaj pomenita, je čisto zapravljanje časa. Friderik, glede Gaze: Kdo pa je prvi začel? In to ne prvič, ampak šestič! In zakaj so tem akterjem vse sosednje arabske države zaprle mejo?
Capodiistrias,
Imamo vojno pravo. To pove kaj je v vojaških spopadih dovoljeno in kaj ne. Ubijanje neoboroženih civilistov, otrok, starcev, žena je definirano kot vojni zločin. Stradanje prebivalstva je definirano kot vojni zločin. Preprečevanje ali ne nudenje pomoči ranjenim je vojni zločin. O tem je govora.
Politične dimenzije teh spopadov pa tudi imajo svoje različne razlage od katerih zna biti vsaka legitimna. Na primer, kdo je domorodec in kdo je priseljenec.
Friderik
Opisujete vojne zločine, ki morajo biti kaznovani. Prav imate. Toda v Sloveniji se Leva opcija na to požvižga in pobojem po koncu 2.s.v, – pravijo kar “vrednota NOB”.
Toda UBIJANJE, če dobro premislite, je tudi splav in evtanazija, ali ne?
Komentirajo lahko naročniki