Pred desetimi leti je bila krščanska skupnost v Iraku na robu izumrtja. V času, ko je Islamska država leta 2014 zavzela Mosul in območja okoli Ninivske ravnine, je več sto tisoč kristjanov pobegnilo. Samo v Karakošu (Qaraqosh), največjem krščanskem mestu v Iraku, je skoraj 60.000 prebivalcev čez noč zbežalo proti Erbilu v kurdski regiji. Cerkev in hiše so bile požgane, uničene so bile šole, kulturna dediščina in stoletne soseske.
Ko se je leta 2016 začela obnova, se je tudi za kristjane vrnilo upanje. Čeprav krščanska skupnost nezadržno raste, pa je deset let po genocidu ISIS-a skupnost še vedno ujetnica novih groženj – tokrat iranskih.
Od genocida do obujanja življenja
Pred ameriško invazijo leta 2003 je v Iraku živelo približno 1,5 milijona kristjanov. Danes jih je ostalo le med 150.000 in 250.000. Največji eksodus je seveda bil v času vladanja Islamske države, ki je kristjane hudo preganjala, nekaj se jih je nato po osvoboditvi Iraka leta 2016 vrnilo v domače kraje. V Karakošu so redovniki in redovnice obnovili samostane in cerkve, nastal je celo mali muzej, ki zbira predmete iz časa pred vojno. Nastala je tudi radijska postaja Radio Salam, ki poskuša povezovati kristjane in muslimane skozi zgodbe vsakdanjega življenja. Vse skupaj je seveda prineslo tudi rastočo krščansko skupnost skupaj s številnimi podeljenimi zakramenti, aktualnega prikazuje tale spodnji tvit.
IRAQ
Hundreds of Catholic children at First Holy Communion this summer in Qaraqosh pic.twitter.com/KWMnTz5AWL
— Catholic Arena (@CatholicArena) August 17, 2025
Iranski vpliv in vzpon samo oklicanega “kristjana” Rayana al-Kildanija
A življenje za krščansko skupnost v Iraku je še vedno zelo krhko. Nezaposlenost, pomanjkanje storitev in občutek, da se zgodovina lahko kadarkoli ponovi, ostajajo stalni spremljevalci. Čeprav je ISIS bil poražen, kristjani niso dobili miru. V vakuumu, ki ga je pustila vojna, so se uveljavile proiranske milice, združene v t. i. Ljudskih mobilizacijskih silah (PMF). Med njimi izstopa Rayan al-Kildani, samooklicani »krščanski Rayan Kaldejec«. Čeprav trdi, da je njegov Babilonski bataljon krščanska enota, so njegovi vojaki večinoma šiiti iz juga Iraka. Leta 2019 so ga ZDA sankcionirale zaradi zlorab človekovih pravic, izsiljevanja in ustrahovanja žensk. Krščanska skupnost v Iraku ga ni nikoli vzela za svojega, pravijo namreč, da ne deli njihovih vrednot in zato tudi nočejo, da bi postal njihov glasnik, kar si silno želi postati.
Al-Kildani je svojo moč prenesel tudi v politiko. Z izkoriščanjem lukenj v volilni zakonodaji je njegov Babilonsko gibanje v letih 2021 in 2023 prevzelo večino sedežev, rezerviranih za kristjane – ob podpori šiitskih strank in iranskih zaveznikov. Tako je uspel zamenjati neodvisne krščanske župane v Karakošu, Bartelli, Tel Kefu in celo v jezidskem Sinjarju s svojimi lojalisti. Julija 2024 je njegov blok dosegel odstranitev 15 izvoljenih krščanskih uradnikov iz Ninivske ravnine, kar je sprožilo val protestov lokalnih skupnosti in cerkvenih voditeljev.
Tudi simbolni napadi niso manjkali. Lani je al-Kildani uspel doseči, da je bil preklican dekret, ki je potrjeval pristojnosti kardinala Louisa Saka, patriarha Kaldejske cerkve, nad krščansko skupnostjo v Iraku. Čeprav je bil dekret pod mednarodnim pritiskom pozneje obnovljen, je incident pokazal, kako ranljiv je položaj cerkve v Iraku. Al-Kildani je za namene lastne promocije celo ponaredil fotografije, ki so prikazovale, da se je srečal s papežem.
Nova znamenja upanja
Kljub vsemu se kristjani niso vdali. Po eni strani so se čez mejo v Kurdistanu, kjer vlada večja verska svoboda in kamor je prebegnilo veliko iraških kristjanov, oblikovali dogodki, kot je nacionalni molitveni zajtrk, namenjen krepitvi medverskega dialoga. V Karakošu pa se letos oktobra odpira novo svetišče – posvečeno Mariji, Materi preganjanih kristjanov. Ikono je naslikal domači diakon Ibraheem Yaldo, ki je sam moral leta 2014 bežati iz svojega doma v Bartelli. Nadškof Benedict Hano je ob prejemu ikone poudaril, da to svetišče ni le kraj molitve, temveč tudi simbol vztrajnosti in korenin krščanske skupnosti, ki sega nazaj do časa apostolov in aramejskega jezika.
Komentirajo lahko naročniki