Danska pripravlja prvo zakonodajo v Evropi, ki bo državljanom podelila avtorske pravice do njihove podobe, glasu in telesa, s čimer želi omejiti škodo, ki jo povzročajo tako imenovani »deepfake« ponaredki. Minister za kulturo Jakob Engel-Schmidt je ob predstavitvi poudaril, da bo zakon poslal jasno sporočilo: »Vsakdo ima pravico do svojega videza, svojega glasu in svojih obraznih potez.«
Predlog, ki ga podpira velika večina parlamentarnih strank, je bil v posvetovanju že pred poletnimi počitnicami, jeseni pa se bo o njem tudi glasovalo. Če bo sprejet, bodo ljudje lahko zahtevali odstranitev digitalnih imitacij z javnih platform, če te nastanejo brez njihove privolitve. Zakon bo zajemal tudi zaščito umetnikov, katerih nastopi bi bili ponarejeni, in predvideva možnost odškodnin za prizadete. Satira in parodija ostajata izvzeti.
Danska rešitev se razlikuje od drugih evropskih pristopov, saj uporablja mehanizme avtorskega prava, ki naj bi veljali še 50 let po smrti posameznika. Drugod v Evropi se države z deepfake-i spopadajo prek kazenske zakonodaje, denimo Francija je uvedla visoke globe in zaporne kazni za deljenje takih vsebin, Velika Britanija pa prepoveduje zlasti ponaredke povezane s spolnostjo oziroma vsebinami za odrasle. Evropska unija je z Aktom o umetni inteligenci določila obveznost označevanja vsebin, ustvarjenih z AI.
Danski predlog odpira novo pravno pot, ki bi lahko postala zgled tudi za druge članice EU. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo na izzive pri izvajanju, saj bodo platforme verjetno preplavljene z zahtevami za odstranitev vsebin, meja med zlorabo in zaščiteno uporabo pa bo pogosto nejasna.
Komentirajo lahko naročniki