Slovenska nogometna reprezentanca je na drugi tekmi lige narodov v Stožicah premagala Severno Makedonijo z 2:0. Po remiju s Škotsko je selektor Boštjan Cesar opravil tri spremembe v začetni postavi in zadel. Zmago je v 55. minuti načel Sandi Lovrić, v 82. minuti pa je svoj reprezentančni prvenec dosegel Aljoša Matko.
Na stadionu je bilo 10.280 gledalcev, približno dve tretjini njegove zmogljivosti. Ob zmagi na neprimerni travnati površini tako ostaja tudi vprašanje praznih sedežev: koliko pri odločitvi za obisk danes pomeni cena vstopnice? Te so se v zadnjem desetletju podražile bistveno bolj od inflacije.
Današnja tekma Slovenije proti Severni Makedoniji v Stožicah odpira vprašanje tudi zunaj igrišča: koliko danes stane navijanje v živo? Odrasla vstopnica druge kategorije znaša 25 evrov, prve pa 31 evrov. Ko sta se reprezentanci na istem stadionu srečali marca 2019, je običajna karta v predprodaji stala 15 evrov, na dan tekme pa 20 evrov. Današnja osnovna cena je od stare predprodajne višja za dve tretjini, od takratne cene na dan tekme pa za četrtino.
Že ta primer pokaže, kako pomembna je primerjalna osnova. Spreminjajo se prodajni roki, kategorije sedežev in pomen tekem. Tudi zasedenost stadiona sama ne dokazuje vpliva cene: na obisk vplivajo še tekmec, termin in pričakovanja navijačev.
Košarka dražja, Planica več let pri isti ceni
Za pripravljalno košarkarsko tekmo proti Srbiji so leta 2015 običajne vstopnice v Stožicah stale 10, 12, 14 in 17 evrov. Desetletje pozneje so se za tekmo proti Nemčiji karte za zgornji ring začele pri 18 evrih, za spodnjega pri 40 evrih. Najnižji vstopni znesek je bil višji za 80 odstotkov, podražitve istega sedeža pa zaradi spremenjenih kategorij ne moremo določiti.
Daljši pogled pri Planici pokaže drugačen razvoj: redno stojišče je tako leta 2015 kot leta 2019 stalo 29 evrov. Leta 2025 je znašalo 35 evrov, leta 2026 pa 39 evrov za petek oziroma nedeljo in 42 evrov za soboto. Organizator je višjo sobotno predprodajno ceno povezoval z dodatno žensko tekmo.
Največji relativni skok kaže futsal. Dnevna karta je v obeh primerih omogočala ogled dveh tekem, druga kategorija pa se je podražila s petih na 15 evrov. Leta 2026 so otroci do 14. leta vstopili brezplačno, zato trikratna odrasla cena ni pomenila trikratnega računa za vsako družino.
Na Ljubnem je karta 20 evrov stala že leta 2023. Podvojitev glede na leto 2018 torej ni novost zadnje sezone. Otroci med sedmim in štirinajstim letom so leta 2026 plačali pet evrov; leta 2018 je bil vstop za otroke do 14. leta brezplačen.
Medtem ko so se življenjske potrebščine v Sloveniji v desetih zaključenih letih podražile za približno 32 odstotkov, je povprečje podražitev petih izbranih športnih vstopnic iz naše primerjave znašalo približno 96 odstotkov – trikrat toliko. Nakup po ene od vseh petih vstopnic bi bil dražji za približno 70 odstotkov.
Po upoštevanju inflacije bi to pomenilo približno 49 % povprečno realno podražitev vstopnic izbranih športnih dogodkov.
Okoren: največ podražitev izvira iz stroškov
Uroš Okoren, specialist za športni marketing, glavni razlog za slovenske podražitve vidi v dražji organizaciji: »V Sloveniji gre v večini primerov z izjemo večjih športnih dogodkov in najbolj atraktivnih tekem za podražitev z naslova višjih stroškov in inflacije. Podražili so se stroški organizacije tekem, na čelu z najemom športne infrastrukture, stroški energije, varovanja, ostalega dela (tudi študentskega), tehnične produkcije in ostalih elementov organizacije tekem.«
Manjši del pripisuje spremenjenemu odnosu do obiskovanja dogodkov po pandemiji in izboljšanju ponudbe na tekmah. Majhnost slovenskega trga po njegovi oceni omejuje možnosti za postavljanje visokih cen.
Svetovno prvenstvo v Planici leta 2023 izpostavlja kot opozorilo: previsoke začetne cene, povezane z napačnimi pričakovanji glede obiska tujih navijačev, lahko privedejo do slabše prodaje. Tradicionalno dobro obiskane prireditve pa po njegovem kažejo, da občinstvo zmerno rast cen sprejme. “Videli smo na primeru Svetovnega prvenstva v Planici pred leti, kako lahko začetno postavljanje previsokih cen na podlagi napačnih ocen (v prvi vrsti obiska tujih navijačev) privede do slabše prodaje in posledično slabšega obiska. Po drugi strani pa tradicionalno dobro obiskani športni dogodki (zaključek svetovnega pokala v Planici, tekme slovenske nogometne reprezentance v Stožicah, večji klubski nogometni derbiji dokazujejo ter večja mednarodna športna tekmovanja), da je tudi v Sloveniji mogoča zmerna rast vstopnic,” je prepričan Okoren.
V tujini podražitve povezuje tudi z večjim povpraševanjem, dinamičnim določanjem cen in sekundarnim trgom vstopnic. “V tujini je poleg dviga stroškov izvedbe športnih dogodkov za dvig cen ‘odgovorno’ predvsem večje povpraševanje in uvedba sodobne tehnologije v sam proces prodaje vstopnic. Tukaj mislim predvsem na uvedbo dinamičnega cenovnega modela in sekundarnega trga prodaje vstopnic. Ta model poskrbi, da vstopnice dejansko dosežejo najvišjo možno ceno na trgu, kar je včasih, kot je pokazal tudi primer zadnjega svetovnega prvenstva v nogometu, v navzkrižju s samo zgodovinsko vlogo določenega športa in vloge tradicionalne navijaške baze v njem,” pravi Okoren.
Sodobnejše prodajne modele pričakuje tudi pri slovenskih klubih in zvezah, skupaj s ponudbami dodatnih ugodnosti. Slovenija je tukaj omejena, kot že omenjeno, s samo velikostjo trga, kakor tudi z dejstvom, da je organizator običajno omejen z možnostmi, ki jo ponuja najeta športna infrastruktura, kakor tudi s samim ponudnikom prodaje športnih vstopnic.
Vseeno pričakujem in upam, da bo vedno več športnih organizacij (zveze in klubi) pri svoji cenovni politiki prodaje vstopnic začelo uporabljati modele dinamičnih cen, kakor tudi ostale nove prijeme prodaje vstopnic, ki so z razvojem tehnologije in uporabe novih modelov (tudi s pomočjo AI) postali veliko bolj dostopni in posledično stroškovno učinkoviti tudi za manjše trga,” dodaja.
Pod novimi prijemi so npr. večji poudarek na personalizirani izkušnji navijačev, vezava nakupa vstopnic na druge ugodnosti v partnerski mreži klubov in zvez.
Komentirajo lahko naročniki