Glas ljudstva vse manj relevanten, ideje »njihovih« politikov pa vse bolj nore

Podobno kot že pred štirimi leti so predstavniki organizacij združenih v Glas ljudstva pripravili svoje znamenito soočenje, kjer so politike posedli na leseno tribuno na Trgu republike, namesto loparčkov, ki so se prejšnjič, kot so ugotovili sami, slabo postarali, pa so tokrat pripravili plakate z kljukicami in X-i.

A kot so sami razočarano ugotovili, politiki njihovo soočenje jemljejo vse manj resno, kar je pokazala tudi udeležba, saj so manjkali skoraj vsi ključni akterji.

Glas ljudstva, kot pravijo, sestavlja preko sto organizacij – po pregledu celotnega seznama sicer lahko ugotovimo, da jih je nekaj v likvidaciji in več kot deset le teh dejansko ne obstaja, saj gre za neka neformalna združenja – kot je tudi Glas ljudstva sam.

Po zgledu okrogle mize pred preteklimi volitvami, so le to izvedli tudi letos. A vnema za sodelovanje je bila letos bistveno manjša. Večina strank ni poslala svojih predsednikov, mnoge niti vidnejših predstavnikov. Sodeč po videnem je bilo sicer soočenje v prvi vrsti osebni projekt Jaše Jenulla, ki je zadevo vodil, in organizacije Danes je nov dan.

Brez zastav in himne, s temu primerno udeležbo

V začetku je Jaša Jenull poudaril, da ne bodo začeli s slovensko himno, niti nimajo zastav, ker da jih nekateri politiki zlorabljajo. Tudi sicer je s svojimi komentarji verjetno marsikaterega udeleženca soočenja spravil v zadrego.

Večina strank za razliko od soočenja pred štirimi leti ni poslala predsednikov, mnoge niti vidnejših članov. Jaša Jenul je v začetku to tudi razočarano ugotovil. Gibanje Svoboda je tako denimo poslalo poslanko Terezo Novak, znano kot prvopodpisano pod zakon o asistirani samousmrtitvi in zgodovinarja, ki ima pogosto težave z zgodovinskimi dejstvi polpretekle zgodovine, Martina Premka.

Socialne demokrate je zastopal predsednik programske konference Jernej Štromajer, ki sicer velja za enega bolj radikalno levičarskih članov stranke, a je bil tekom soočenja običajno eden redkih glasov razuma.

Pirate je zastopal javnosti nepoznani kandidat za poslanca Ratko Stojiljković, Levico poslanka Nataša Sukić, Vesno njen sopredsednik Uroš Macerl, med predsedniki strank pa velja omeniti Vladimirja Prebiliča iz stranke Prerod, ki je v zadnjem času ostal brez soočenj na POP TV, ter Miho Kordiša. Nastopila je še Alternativa za Slovenijo in Skupna lista Stranke generacij in Zelenih Slovenije. Zastopala sta jih Žiga Božič (AzaS) in Nejc Škof (generalni sekretar Zelenih).

Za predsednike strank, ki se vabilu niso odzvale, so pripravili lutke in se iz njih večkrat norčevali. »Imamo Janeza Janšo iz SDS-a, imamo Anžeta Logarja, seveda sedita en zraven drugega, iz SDS-a a ne pardon, iz Demokratov, Imamo predstavnika Nove Slovenije, in imamo tudi Zorana Stevanovića, ki je sicer rad gibal na tem trgu, tudi nekaj časa nazaj, ampak danes ga pa ni tukaj.« Z Janšo so bili sicer obremenjeni velik del soočenja. Vidijo ga kot poglavitno grožnjo.

Tito jim je idol, skoraj vsi bi ven iz NATA, manj delali in bolj obdavčili Cerkev

Soočenje je bilo zastavljeno tako, da so na del vprašanj odgovarjali vsi z DA oz. NE, nekaj vprašanj so postavili samo posameznim strankam, nekaj vprašanj pa so lahko prek SMS-sporočil postavili tudi gledalci, a preko uredniškega sita.

Med največjimi političnimi vzorniki jih je največ navedlo Tita, Miha Kordiš pa poleg njega tudi Lenina.

Sledilo je vprašanje glede referenduma o izstopu iz NATA. Samo Jernej Štromajer iz SD je bil glas razuma in se ni brezglavo zavzemal za referendum o NATU in s tem izzval nekatere koalicijske partnerje, ki so se za referendum zavzeli. Ta duel je bil tudi najbolj zanimiv del soočenja.

Neverjetno, ko je @JernejStromajer glas razuma na nekem soočenju 🧐 pic.twitter.com/FJKYLaH69h

— Peter Merše (@Permaister) March 10, 2026

Proti davku na premoženje so bili samo Zeleni, vse stranke bi ob enakih plačah in prispevkih delovni teden skrajšale za cel delovni dan, na 32 ur, in to v mandatu, ki prihaja.

Pri vprašanjih posameznim strankam se je SD opredelila za prepoved trgovanja z judovskimi naselbinami na Zahodnem bregu, a na ravni Evropske unije, Prebilič za davčno razbremenitev srednjega sloja, Kordiš bi vse, ki se vozijo z avtomobili, preusmeril na javni potniški promet, Svoboda pa bi rada, da zdravniki kar sami prekinejo svojo stavko, saj »sa itak borijo samo za svoje privilegije in višje plače«.

Za Levico je Iran žrtev napadov, glede Ukrajine pa med prisotnimi ni bilo konsenza. Medtem, ko je Jernej Štromajer znova opozoril, da napake Izraela in ZDA ne morejo biti izgovor za Putinovo agresijo na Ukrajino, smo lahko slišali tudi, da je le ta bila praktično upravičena, ker »vsi vemo, kakšne svinjarije so se dogajale v vzhodni Ukrajini.«

Vsi bi se tudi strašno radi povezovali z državami BRICS, še posebej Kitajsko. Božič je izzval Macerla z odgovorom, da je nuklearna energija rešitev za izhod iz energetske revščine, predstavnik Zelenih pa Svobodo z odgovorom, da so proti tudi sovražnemu govoru, ki ga izvaja Svoboda in opozoril na domnevni kibernetski napad nanje.

Obrobneži kot riba v vodi, resne stranke v zadregi

Na splošno se je videlo, da so se na soočenju bistveno bolje počutili predstavniki obskurnih in radikalnih list, ki nimajo velikih možnosti za vstop v parlament, saj so lahko obljubljali karkoli, posebej lepo zveneče, sicer dokaj neizvedljive ideje, česar se bolje zavedajo predstavniki strank, ki so že v vladi oz. veljajo za zmernejše. Posebej SD, delno tudi Prebilič, ki je sicer znova pokazal svoje bolj leve barve.

Pirati so pičili Svobodo glede cenzure Tarče, Levica bi pozitivno diskriminacijo romske skupnosti, Prebilič je kritičen do Šutarjevega zakona, kot tudi večina izvenparlamentarnih strank.

Socialni demokrati so Svobodo pičili pri odgovoru na sestavljanje koalicij. Sami namreč dopuščajo, da bi v levosredinski koaliciji sodelovali z Demokrati ali NSi, medtem ko poudarjajo, da vlade Janeza Janše še nikoli niso omogočili. So pa to naredili nekateri poslanci iz vrst Svobode. Bes množice se je vnel tudi nad Borutom Pahorjem. Dejstvo, da je nekoč vodil SD, je za prisotne skoraj žaljivka za to stranko.

Vsi so tudi prepričani, da je Rimsko-katoliška cerkev gozdove, ki jih ima v lasti, v srednjem veku ukradla, zato bi jih »vrnili« občinam, Cerkev pa bi tudi obdavčili na več načinov, specifično z nepremičninskim davkom na njene nepremičnine, pa tudi s splošnim cerkvenim davkom.

Slovenijo bi radi priključili tudi gibanju neuvrščenih. Vsi razen Zelenih so prepričani tudi, da je kapitalizem slab za ljudi. Niso sicer povedali, kaj je zanje bolje.

Med prvimi ukrepi od legalizacije marihuane, do vzpostavitve svetovnega miru

Stranke so na koncu pozvali, da predstavijo tri ukrepe, ki jih bodo naredili prve. Slišali smo od konkretnih, kot je legalizacija marihuane, prepoved dela zdravnikov v zasebnem sektorju in davka na premoženje pa vse do izstopa iz NATA, nacionalizacije NLB, zajezitve sovraštva in narediti vse za mir. Mimogrede zadnji dve sta misiji Gibanja Svoboda.