Pred vrhovnim sodiščem opozorilni shod: Referendumov se ne razveljavlja

Vrhovno sodišče je danes obravnavalo tožbo zagovornikov uzakonitve asistirane usmrtitve, ki se niso sprijaznili z izidom referenduma, ki je potekal novembra lani, na katerem so slovenski volivci odločili, da si asistirane samusmrtitve v Sloveniji ne želimo.

Pobudniki tožbe s prvopodpisanim Bogdanom Biščakom bi radi na Vrhovnem sodišču dosegli, da se rezultat referenduma razveljavi. Pred sodiščem se je zbrala množica podpornikov Koalicije proti zastrupitvi bolnikov, ki od sodišča pričakuje, da referenduma ne razveljavi. Prisostvovali so tudi sodni obravnavi. Odločitev bo znana v 15 dneh.

Na referendumu 23. novembra 2025 je 53,44 % oz. 370.802 volivcev zavrnilo vladni zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi v Sloveniji uzakonil asistirano samousmrtitev. Pobudniki zakona, v prvi vrsti Društvo Srebrna nit in predstavniki strank vladne koalicije z rezultatom niso bili zadovoljni in so napovedali, da bodo po preteku zakonskega roka, ki je eno leto, znova vložili podoben zakon v obravnavo.

A še prej so poskusili rezultat referenduma izpodbijati. Razveljavitev referenduma so sprva skušali doseči na Državni volilni komisiji, ki je njihovo pritožbo zavrnila, nato pa še na Vrhovnem sodišču. Vrhovno sodišče je obravnavo primera pričelo danes.

Očitajo, da je Cerkev izvajala neprijavljeno kampanjo

Prvopodpisani pod vloženo tožbo Bogdan Biščak je prepričan, da so bile v kampanji izrečene neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev ter da so v kampanji sodelovale tudi civilnodružbene organizacije, Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev, ki da niso bili prijavitelji kampanje.

Primc: Zastrupitveni lobij ne zmore prenesti poraza

»Referenduma se ne razveljavlja. Voljo ljudi se spoštuje. Pika,« pa je jasen eden izmed pobudnikov referenduma in ljubljanski mestni svetnik Aleš Primc, ki je danes pred vrhovnim sodiščem zbral množico podpornikov.

Primc je znova izrazil veselje in hvaležnost vsem, ki so na referendumu prispevali, da je »zmagalo življenje.« Tožbo označuje za škandalozno ter ocenjuje, da »zastrupitveni lobij ne zmore prenesti referendumskega poraza.«

V odgovoru na tožbo so pripravili 61 strani argumentacije, s katero dokazujejo, da se tožniki motijo. Še več, poudarjajo, da so v resnici manipulirali tisti, ki zdaj to očitajo njim. »Dokazali smo, da je njihova tožba nezakonita, protiustavna in v celoti neutemeljena. Prav tako se je proti
razveljavitvi referenduma v svojem odgovoru na tožbo opredelilo Državno odvetništvo z odlično pravno argumentacijo« še zapiše Primc.

Ocenjuje, da v državi z normalnim sodstvom takšna sodba ne bi imela nobenih možnosti, a da za slovenskega glede tega žal ne more biti prepričan. Ob tem že pripravlja teren, v kolikor bi se morali Slovenci podati na še en referendum na isto temo.

Odločitev čez 15 dni

Vrhovno sodišče ima sicer 30 dni časa, da sporoči svojo odločitev, a napovedujejo, da bo le ta znana že v petnajstih dneh.

Pred sodiščem se je zbrala množica nasprotnikov razveljavitve referendumske odločitve, ki se je nato podala tudi v sodno dvorano, kjer so pristvovali seji.

Navdušen! Pred Vrhovnim sodiščem se borimo proti kraji referendumske zmage bolnikov, invalidov in upokojencev. Potem pa še v sodni dvorani! Hvala vsem!😀🙏👍 pic.twitter.com/gTs9pwKH5e

— Primc Ales (@ales_primc) March 10, 2026

Zastraševanje nasprotnikov in referendumska Čerata

Poznate tisti vic, ko natakar prinese račun in ko ga gost pogleda, na njem poleg hrane in pijače najde še postavko »čerata«. Ko natakarja vpraša, kaj dela »čerata« na računu, natakar vzame svinčnik, prečrta postavko in reče »Ni ratal.«

Tako nekako se zdi da je tožba na vrhovno sodišče »Čerata« lobija okoli Srebrne niti, pobudo čigar je trenutno prevzel Bogdan Biščak. A je hkrati bistveno več kot to. Četudi tožba pade, kar je vsekakor pričakovano, bo imela zastraševalni učinek.

Dobronamerni, pošteni slovenski kristjani se bodo pri naslednjih referendumih spraševali, ali sploh lahko na družbenih omrežjih izrazijo svoje mnenje, ki je drugačno od tistega, ki ga širijo mainstream mediji in politična levica. Ali bi morali za to prijaviti kampanjo, da ne bodo morda na koncu se znašli v kakšnem sodnem postopku zaradi tega.

Dejansko se kaže, da vsaj del bitke na družbenih omrežjih politična levica izgublja, saj se prebuja generacija Z, ki je na omrežjih najaktivnejša in pogosteje goji konservativnejše nazore, kot smo jih bili vajeni pri mladih v preteklosti. Tako lahko omenjeno tožbo razumemo tudi kot poskus zastraševanja posameznikov na družbenih omrežjih, tako pred katerim od prihodnjih referendumov, kot tudi nenazadnje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami. Aktivisti druge strani sicer s prehajanjem iz aktivistične v civilnodružbeno sfero in nazaj v politično nimajo težav. Nenazadnje slednje kaže tudi poskus Svobode, da bi prek proxija Slovenija naprej zaobšel omejitve političnega oglaševanja, ki sicer veljajo za politične stranke.

Tožba ima tako bolj prefinjene in daljnosežne namene kot zgolj zdravljenje frustracije izgube na referendumu, ki bi ga po vseh njihovih izračunih, morala dobiti koalicija.