Francoski evangeličanski kristjani, nekoč obrobna skupina v eni najbolj sekularnih evropskih držav, postajajo vse bolj opazni, saj širijo svoje cerkve, odpirajo nove verske skupnosti in privabljajo mlajše vernike.
Na nedeljo, 5. oktobra, je skoraj tisoč udeležencev v gledališču sodelovalo na otvoritvi nacionalnega evangeličanskega praznovanja, ki ga je prvič organiziral Nacionalni evangeličanski svet Francije (CNEF). Hkrati je po vsej Franciji potekalo več kot 80 evangeličanskih bogoslužij.
Po podatkih CNEF se nova evangeličanska cerkev v Franciji odpre približno vsakih deset dni, kar je pripeljalo do približno milijon sledilcev in postavlja evangeličane kot največjo denominacijo znotraj francoske protestantske skupnosti. Za primerjavo, leta 1950 se je kot evangeličane identificiralo manj kot 50.000 ljudi.
V svetlih in mladostno naravnanih bogoslužjih prevladuje glasbena praksa in osebna, participativna vera, kar pritegne mlajše generacije. Medtem ko tradicionalna verska gibanja izgubljajo sledilce, evangeličani v Franciji pridobivajo zagon, kar odraža širši globalni trend njihove rasti v ZDA, Južni Ameriki, Afriki in Aziji.
Evangeličanske cerkve imajo minimalno hierarhijo, kar pomeni, da lahko katera koli skupnost, ki se identificira kot evangeličanska, odpre cerkev in izvaja bogoslužje. Takšna svoboda pa pomeni tudi malo nadzora, pri čemer poročila francoske vlade kažejo, da so evangeličani med krščanskimi skupinami najpogosteje omenjeni v povezavi s primeri sektarnih zlorab.
Francoska evangeličanska scena je izjemno raznolika: verniki izvirajo iz Afrike, francoskih čezmorskih ozemelj, romskih, azijskih in potujočih skupnosti, bogoslužijo pa skupaj s številnimi novimi konvertiti.
Evangeličani tako predstavljajo hitro rastočo, mladostno in raznoliko komponento francoskega protestantizma, ki pridobiva vidnost in vpliv v vedno bolj sekularnem verskem okolju.
Komentirajo lahko naročniki