Estonija se je postavila proti pobudi Evropske unije, ki bi uvedla enotno digitalno polnoletnost in s tem dodatno omejila dostop otrok do družbenih omrežij, je v pogovoru za Politico povedala estonska ministrica za pravosodje in digitalne zadeve Liisa-Ly Pakosta.
Medtem ko večina držav članic EU podpira načrt za določitev starostne meje za uporabo družbenih omrežij, sta Estonija in Belgija zavrnili podpis skupne deklaracije, sprejete na ministrskem srečanju na Danskem, ki trenutno predseduje Svetu EU. Poleg držav članic sta deklaracijo podprli tudi Norveška in Islandija.
Pakosta je poudarila, da Estonija zagovarja vključevanje mladih v informacijsko družbo in raje kot uvedbo novih omejitev podpira dosledno izvajanje obstoječih pravil, kot je Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR). Po njenem mnenju bi bila uvedba starostne meje “prelahka rešitev”, namesto tega pa bi morale države več vlagati v digitalno izobraževanje otrok.
Danska ministrica za digitalno upravljanje Caroline Stage Olsen, ki je vodila pripravo deklaracije, je nasprotno dejala, da neukrepanje pomeni “lahko pot iz težke odločitve”. Po njenem mnenju je uvedba digitalne polnoletnosti “radikalna, a potrebna poteza”, saj podatki kažejo, da je dobrobit otrok na spletu vse bolj ogrožena.
Belgija deklaracije ni podpisala zaradi veta Flandrije, čeprav je ministrica za javno modernizacijo Vanessa Matz poudarila, da Belgija ostaja zavezana “boju za varnejši internet”.
Nizozemska je dokument sicer podpisala, vendar izrazila pomisleke glede sistema preverjanja starosti, ki ga tamkajšnji minister za digitalizacijo Eddie van Marum označuje za “vsiljiv ukrep”, primeren le v primerih, ko gre za proizvode ali storitve z dokazano škodljivimi učinki, kot so alkohol, tobak ali spletne igre na srečo.
Pobuda sledi pozivu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je septembra izrazila podporo uvedbi omejitev dostopa otrok do družbenih omrežij in napovedala strokovno skupino za pripravo ukrepov. Vendar pa pravni strokovnjaki opozarjajo, da EU nima pristojnosti za določanje starostnih omejitev – te ostajajo v domeni nacionalnih vlad.
Danska medtem napoveduje uvedbo starševskega nadzora nad profili otrok, mlajših od 15 let, na več družbenih omrežjih. Kritiki, med njimi tehnološka industrija in organizacije za zaščito otrokovih pravic, pa opozarjajo, da prepovedi dostopa niso nujno učinkovite in bi lahko imele nepredvidene posledice.
Komentirajo lahko naročniki