Po najnovejših podatkih Eurostata se število ljudi, ki živijo sami, v zadnjih dveh desetletjih po Evropi strmo povečuje, kar predstavlja enega največjih družbenih premikov na celini. V Nemčiji kar 17 milijonov ljudi ali 20,6 odstotka prebivalstva živi v enočlanskih gospodinjstvih, kar je skok s 14 milijonov pred 20 leti. S 41,6-odstotnim deležem so ta gospodinjstva najpogostejša oblika bivanja v državi, do leta 2040 pa bi se lahko povzpela na 45 odstotkov.
Trend ni omejen na Nemčijo. Povprečje EU znaša 16,2 odstotka, nordijske in baltske države, kot so Litva, Finska in Danska, pa beležijo še višje deleže. V Sloveniji enočlanska gospodinjstva predstavljajo 34 odstotkov oz. preko 290.000 gospodinjstev, kar je skoraj dvakrat več kot pred desetletji, ko jih je bilo okoli 150.000.
Fenomen ima dva obraza: mladi med 25. in 34. letom živijo sami zaradi kariere, izobraževanja ali želje po neodvisnosti, starejši nad 65 let pa pogosto zaradi izgube partnerja ali odselitve otrok. Spremembe družbenih norm, kot so kasnejše odločanje za zakon in otroke, ter urbanizacija in visoki življenjski stroški dodatno spodbujajo ta trend.
Vsak četrti posameznik, ki živi sam, se pogosto počuti osamljenega, zlasti mladi pod 30 let. Osamljenost povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in srčno-žilne bolezni. Hkrati so posamezniki v enočlanskih gospodinjstvih bolj izpostavljeni revščini zaradi visokih najemnin in življenjskih stroškov, ki bremenijo en sam dohodek.
Strokovnjaki opozarjajo, da ta tiha epidemija osamljenosti in ekonomski pritiski zahtevajo pozornost, saj spreminjajo družbeno tkivo Evrope.
Komentirajo lahko naročniki