Kot poroča Politico, je Francija z najnovejšim proračunskim predlogom premierja Françoisa Bayroua sprožila alarm za vso Evropo, ki se sooča z naraščajočimi finančnimi izzivi. Bayrou je napovedal drastične ukrepe – reze v proračun, zvišanje davkov in celo ukinitev dveh državnih praznikov – da bi zajezil poslabšanje francoskih javnih financ. A Francija ni osamljen primer. Starajoča se Evropa se spopada z demografskim upadom, naraščajočimi stroški pokojnin in zdravstvenega varstva ter potrebo po financiranju digitalizacije, dekarbonizacije in obrambe, medtem ko jo dušita dolg in proračunski primanjkljaj.
Francoski primanjkljaj je leta 2020 dosegel skoraj 9 % BDP, od takrat pa ni padel pod 3-odstotni cilj EU. Po Bayroujevih projekcijah se bo to zgodilo šele leta 2029. Poleg tega se stroški obresti za dolg povečujejo, saj se evropske države refinancirajo po višjih obrestnih merah. Demografska kriza še poslabšuje položaj: razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci se zmanjšuje, kar povečuje pritisk na pokojninske sisteme. OECD napoveduje, da bodo stroški, povezani z demografijo, v 25 letih zvišali javno porabo za 3 odstotne točke BDP.
Evropa se hkrati sooča z nujo krepitve obrambnih zmogljivosti, kar bo po ocenah povečalo primanjkljaje za 1,3–2,8 % BDP. Politične napetosti otežujejo reforme: Bayrou se spopada z nasprotovanjem skrajne desnice, medtem ko je britanski premier Keir Starmer moral opustiti reze v socialne transferje zaradi upora lastnih poslancev. Globalni dejavniki, kot so naraščajoči ameriški dolg in dvig obrestnih mer, dodatno zaostrujejo razmere. Evropa stoji pred prelomnico: brez korenitih sprememb ji grozi finančni zlom, vprašanje pa je, ali so voditelji pripravljeni na boleče reforme.
Komentirajo lahko naročniki