Ko Mahnič strelja kozle, ponorijo, ko Romi tepejo kmete, policiste in župane, pa molčijo

20. 7. 2025, 17:33

5 minut branja
Deli

»Nasilje v kakršnikoli obliki je v skupnosti nesprejemljivo in nikoli ne sme postati legitimno sredstvo za urejanje odnosov v družbi,« je predsednica republike Nataša Pirc Musar zapisala po še enem fizičnem napadu članov Romske skupnosti – tokrat so pretepli kmeta iz Kleč v Ljubljani. Ostro so se odzvale tudi koalicijske stranke in poudarile, da tovrstno ravnanje vidnih članov sistematično spodkopava temelje pravne države, načela vladavine prava in zaupanje ljudi v institucije, ki varujejo red, svobodo in enakost pred zakonom.

V vzporednem vesolju.

V našem vesolju so ostre besede predstavnikov oblasti namenjene opozicijskemu poslancu, ki je ob protestu državljanov zaradi nemoči in neaktivnosti odgovornih pri zagotavljanju njihove varnosti, ko gre za početje članov Romske skupnosti, pozval k samozaščiti.

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je to storil v svojem, ne preveč bistrem in domišljenem slogu.

Če kje, so se na Mahničev poziv upravičeno ostro odzvali v Strelski zvezi Slovenije, saj je poslanec SDS-a ljudi pozval, naj članstvo v strelskih društvih zlorabijo za pridobitev orožja, v namene samoobrambe. Strelska društva pa delujejo »izključno kot športne organizacije, katerih cilj je vzgajanje mladih v duhu discipline, odgovornosti in spoštovanja,« so opozorili v zvezi.

V političnem smislu pa Mahničeva izjava ni nič drugega kot legitimna manifestacija stališč in potencialno programa, oziroma načrta ene stranke, ki bi ga uresničevala na oblasti (kot vemo, je oboroževanju ljudi naklonjen tudi njen predsednik Janez Janša). V tem smislu je celo pozitivna, saj volivcem pove, za kaj se v SDS-u prizadevajo, kar prispeva k odločitvi ali takšni stranki nakloniti svoj glas ali ne.

Enako legitimno je tudi nasprotovanje političnih akterjev tovrstnim nameram, vendar v smislu ponujene alternative za zagotovitev varnosti državljanom, ki se čutijo ogrožene, ali pa z zavzetjem stališča, da le-ti na shodih pretiravajo in njihova varnostna situacija ni problem.

Pokroviteljsko zgražajoče izjave praktično vseh političnih predstavnikov oblasti, v smislu, da gre za legitimizaicjo nasilja, spodkopavanje temeljev pravne države in ogrožanje javnega reda ter ustavnih vrednot, niso nič drugega kot na levi tako popularno moralistično nastopaštvo, ki se v angleškem svetu označuje z izrazom »virtue signaling«, oziroma signaliziranje vrednot. Obstajajo namreč mnoge demokracije, bistveno starejše in zrelejše od naše, kjer je pravica do nošenja orožja samoumeven del osebe zaščite državljanov pred nasiljem, kakršen je tudi zadnji fizični napad na kmeta s strani romskih mladeničev.

Pokroviteljsko zgražajoče izjave praktično vseh političnih predstavnikov oblasti, v smislu, da gre za legitimizaicjo nasilja, spodkopavanje temeljev pravne države in ogrožanje javnega reda ter ustavnih vrednot, niso nič drugega kot na levi tako popularno moralistično nastopaštvo

Še večji problem pa je, da se tako s pozicije moči oglašajo tisti, ki so odgovorni za red in varnost v državi. In ti se že leta zatiskajo oči, da so težave z Romi nerešen problem, ki se ne bo odpravil sam od sebe, temveč bo kvečjemu eskaliral. Medtem ko organizirane, sistematizirane in zakonodajno domišljene rešitve prihajajo iz vseh strani, predvsem iz prizadetih lokalnih skupnosti in to od vseh županov, ne glede na politično pripadnost.

Vse te pa obstoječa oblast, kot številne druge leve pred njo, kategorično zavrača, medtem ko sama ne stori ničesar. Ko pa ljudje tako ali drugače opozorijo, da se čutijo ogrožene, pa vladni politiki skočijo na opozicijskega poslanca, ki ljudem ponudi svoje vrste alternativo za nekaj, česar vladajoči nočejo ali ne znajo rešiti.

Prenehajte moralizirati in končno kaj storite!

»V naši državi si varnosti ne zagotavljamo z orožjem, temveč z vladavino prava, zaupanjem v državne institucije, učinkovitim delovanjem policije in drugih pristojnih institucij ter s socialno povezanostjo skupnosti,« je še dejala Nataša Pirc Musar, in verjamem, da si za tovrstno rešitev varnostnega vprašanja prizadeva velika večina državljanov.

A vse kar je naštela, je zaradi svoje neučinkovitosti in videza neoperativnosti pri državljanih v veliki krizi zaupanja. Obnašanje sedanje leve oblasti, ki jo lahko v najbolj mili obliki opišemo kot oblastno ignoranco do realnih problemov svojih državljanov, pa to nezaupanje še poglablja.

Zato, če zmerne sile ne bodo zagotavljale učinkovitih rešitev v okviru »vladavine prava in učinkovitih državnih institucij«, bo prostora za gojišče skrajnejših idej na pretek.

Zato je skrajni čas, da se oblast preneha norčevati iz državljanov in moralno znašati nad opozicijskim politikom, ki pač ponuja rešitev v katero sam najbolj verjame, temveč naj reši težavo na način, kot misli, da je prav.

Če tega niso sposobni narediti, naj se umaknejo in dajo prostor drugim. Ali pa vsaj prenehajo s pokroviteljskim moraliziranjem prikrivati lastno nesposobnost.