Na povprečen dan v letu 2024 se je v Sloveniji rodilo 46 otrok, umrlo pa 59 oseb, prav toliko, 59 se jih je tudi izselilo, prebivalstvo pa je še vedno naraščalo, saj se je v Slovenijo priselilo 90 oseb. To je le nekaj dramatičnih podatkov, ki so posledica dalj časa trajajočega trenda, ki nakazuje, da je slovenski narod na poti v izumrtje.
Če se nič ne spremeni, že v 200 letih, kažejo projekcije. Glede na trende zadnjih petih let, pa bi lahko v roku 400 let izumrlo celotno človeštvo.
Od leta 1857, odkar spremljamo število prebivalcev na Slovenskem, se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 1 milijon, z 1,1 milijona na današnjega 2,131 milijona prebivalcev, a že kmalu se utegne slika obrniti, je na posvetu v Državnem svetu »Kako preprečiti izumrtje slovenskega naroda« povedala direktorica Statističnega urada Republike Slovenije Apolonija Oblak Flander.
Slovensko prebivalstvo se stara in potujčuje
Prebivalstvo Slovenije se je v zadnjih tridesetih letih postaralo za 7,3 leta in je v povprečju že staro 44,5 let. K temu je botrovalo podaljšanje življenjske dobe v povprečju za kar 13 let, a tudi upad števila rojstev. Že od leta 2003 je pri nas število starejših od 65 let višje od števila mlajših od 15 let. Slednjih je trenutno 14 % prebivalcev, starejših pa že 22 %. Povedano drugače, na 100 mladostnikov v Sloveniji živi 156 starostnikov, 100 delovno aktivnih (15.65 let) pa podpira 23 mladostnikov in 35 starostnikov.
V letu 2024 je bilo rojenih manj kot 17.000 otrok, kar je najmanj v 102 letih, odkar se beleži število rojstev. Naravni prirast je neprekinjeno negativen že od leta 2017. Zadnja leta je 5.000 ljudi več umrlo, kot se jih je rodilo. Po rodnosti je bilo bolj negativno le še leto 1945, ko so se dogajali množični poboji po 2. svetovni vojni.
A tudi med rojenimi niso vsi Slovenci. Število tujcev naglo narašča. Od 5 % prebivalcev, ki so se rodili v tujini leta 1948, smo do leta 2002 prišli na 8 %, lani pa že 15,5 %. 300.000 prebivalcev Slovenije je se je rodilo izven naše države. Vsaka peta mati, ki je lani rodila pri nas, je imela prvo stalno prebivališče v tujini.
Višja starost mater, ko se odločajo za otroke, pomeni manj otrok, vse manj je tudi žensk v rodni dobi
Naročniška vsebina
Vprašanje kulture
A na vprašanje zakaj mladi nimajo več otrok je nemogoče odgovoriti zgolj z ekonomskimi kazalci, pravi nekdanji predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, ki je bil med organizatorji prvega posveta s tem naslovom. Takrat so pripravljalci poželi serijo javnega zgražanja. A zdaj je očitno znova potreba po razpravi »in skrbi me, da bodo tukaj nekoč sedeli pod naslovom Zakaj nismo preprečili izumiranja slovenskega naroda, ko je bil še čas za to.« Prepričan je, da gre za vprašanje, ki presega politiko in ga je treba nasloviti s tresočo roko.
Alojz Kovšca o tem, kako vzbuditi narodni ponos kot način, da slovenski narod ne izumre. pic.twitter.com/DZf9lnL9iw
— Spremljamo (@spremljamo_tw) November 25, 2025
»Ni denar tisti, ki vzbudi ponos, da je nekdo Slovenka, Slovenec, ali da je starš.« dodaja Kovšca. »Mladim je treba dočarati pomen našega naroda. Kdor pravi, da smo majhen narod, se moti. Mi smo maloštevilen, ampak velik narod.« Ponosa in želje po nadaljevanju te tradicije ni mogoče vzbuditi z denarjem, prisilo in administrativnimi ukrepi, je prepričan Kovšca, pač pa z zavestjo, kdo Slovenci smo. Pomemben je nacionalni ponos.
Žiga Turk: Nacionalna zavest je zaščita pred logiko imperijev
Naročniška vsebina
Padec rodnosti je po prepričanju Turka le simptom, glavni problem pa vidi v identitetni utrujenosti. »narodi ne izginjajo zaradi sovražnikov, ampak ko pozabijo, kdo so.«
Če torej želimo preživeti, moramo držati pokonci to, kar nas drži skupaj. Ponos na svojo zgodovino, zaupanje v prihodnost, prenos zgodb, tradicij, občutek, da je narod dar, ne breme. Pripravljenost nadaljevati naše zgodbe.
Žiga Turk o izumiranju narodov pic.twitter.com/zB1682HnJ7
— Spremljamo (@spremljamo_tw) November 25, 2025
Komentirajo lahko naročniki