Fant, ki je Rome učil verouk: “Ob zapisu Tamare Vonta se mi je bruhnilo – stanje je katastrofalno zaradi takšnih kot je ona”

Uboj 48-letnega Novomeščana s strani tolpe mladih Romov je Slovenijo stresel kot rušilni potres, saj je odneslo pokrov na “ekonom-loncu”, ki ga je državna oblast do sedaj pritiskala navzdol. Na omrežjih se oglašajo bolj ali manj kompetentni ljudje, ki komentirajo romsko situacijo.

Med prve nedvomno sodi Matic Vidic, človek z bogatimi izkušnjami dela z Romi, kar počne kot prostovoljec in kristjan. Med druge pa politiki tipa Tamara Vonta, ki po Vidičevih besedah za dejanske težave Romov nikoli ni imela časa, sedaj pa Facebooku pametuje, kako nikomur ni bilo kaj dosti mar, dokler je bil mir. 

Matic svoj zapis začenja s tem, da je že v nedeljo želel nekaj napisati, saj mu je področje “bolj poznano kot mnogim kvazi komentatorjem in razsvetljencem,” pa ni mogel. “Predragocen je bil Aco, da bi ga mešal skupaj z Romi. Tako lep človek, spoštljiv, prijazen in vedno nasmejan. Razdajal se je in vedno si se ob njem počutil vrednega. Vsakemu je vedno namenil svoj čas.”

“Vendar, ko sem pa prebral zapis na FB od Tamare Vonta, kako se trudi za Rome, se mi je pa bruhnilo. Stanje je katastrofalno – zaradi zagovornikov kot je omenjena gospa. Klical sem jo na pogovor večkrat, pa ni imela časa. V raznih vladnih in nevladnih skupinah sem poročal o katastrofalnem stanju, pa so me zasmehovali …” razkriva, kaj ga je motiviralo.

Kot pravi, se sam sedem let trudi, najprej s tem, da je za njimi začel pobirati smeti, potem pa začel s poučevanjem verouka in kasneje s tem, da skrbi, da imajo prevoz v srednjo šolo in službo. Danes jim v glavnem pomaga pri iskanju službe.

“Ja, nekaj je Bogu hvala tudi takih, za kar je potrebno ogromno truda – to vedo redki. Nekaj, mogoče 10 % je takšnih, ki se zares trudijo in živijo pošteno. V naselju Žabjak Brezje mogoče 5 družin. Iskreno sem ponosen na njih. 60 % je takih, ki se nič ne trudijo in izigravajo sistem in in ostalih 30 % je kriminalcev, ki bogatijo na račun izsiljevanja, varščin, drog, orožja, vlomov itd …”

Po njegovih besedah so v romskem naselju katastrofalne razmere, pa ne samo po krivdi države in politike, za katere ne bi izgubljal besed, ker je “ena stran slabša od druge”. Kot pravi, so oni pripeljali, da je stanje kakršno je. “Levi, ker se ob njih delajo čiste in humane in zagovornike človekovih pravic ter na drugi strani desni, ki z Romi povezujejo ljudi ob sovraštvu, nacionalizmu in nestrpnosti…”

Toliko nehvaležnosti kot je med njimi, še nisem srečal nikjer

Vmes so pa Romi, ki, kot nadaljuje Vidic, imajo v krvi, da se prilagodijo njim najbolj udobnim razmeram. “Vsi, ki se trudimo, pa naj bo Drpd, CŠOD in ostali, vidimo, da je iz leta v leto vedno težje. Vsako leto s skupnimi močmi uspe kakšen posameznik, več pa ne. Vrednota ni delo, vrednota ni spoštovanje, vrednota ni sodelovanje, vrednota ni niti meddružinska kaj šele medsoseska pomoč. Najboljši so v sodelovanju pri organiziranju roparskih pohodov, tukaj še uspejo sodelovat, da pa bi si med seboj pomagali, pa jim ni blizu. In družba, ki si ne želi sama pomagat, jim tudi drugi ne moremo. Toliko nehvaležnosti kot je med njimi, še nisem srečal nikjer.”

Službe zanje ne obstajajo, družine tistih, ki delajo, pa dobijo manj kot na sociali

“Dejstvo je tudi to, da imam sam 20 Romov na seznamu, ki si želi službe, pa za njih ne obstajajo službe. Komunala vsako leto da možnost dodatnim dvema. V dveh letih jih je bilo 16 uspešno zaposlenih, od tega jih dela še 10. Težko je. Težko je delodajalcem, težko je Romom in hudo je, ko vidiš, da vsak, ki gre delat, dobi družina v skupni proračun 100-200€ manj, kot če ne bi delal,” Vidic nadalje opisuje romsko situacijo.

Kot pravi, mu je hudo za vse tiste mlade in delovne Rome, ki bodo sedaj diskriminirani. “Upam, da bo tega čim manj in vesel sem za vse tiste, ki jim bo upam roka pravica končno pokazala, da za človeka je najbolje, da je koristen. V kolikor človek ni koristen družbi in družini, je destruktiven. Destruktiven družbi in družini. Tako smo priča mladoletnim ali mladostnikom, ki nimajo nobenega smisla. In nesmiselnost ubija. Žal je ubila Acota.”