Na Financah pišejo o stanju novega sistema dolgotrajne oskrbe, iz objavljenih podatkov ZZZS izhaja, da se storitve dolgotrajne oskrbe na domu – kljub obljubam – v praksi še vedno skoraj ne izvajajo. Do konca oktobra se je v blagajni ZZZS nabralo 162,3 milijona evrov iz prispevkov in proračuna, a za dejanske storitve na domu ni bilo porabljenega niti evra, razen majhnega dela za e-oskrbo prek Telekoma Slovenije. Kljub temu je iz blagajne že odšlo več kot 74 milijonov evrov.
Največji kos porabe predstavlja oktobrsko nakazilo pokojninski blagajni (Zpiz) v višini 73,2 milijona evrov za izplačilo dodatka za pomoč in postrežbo – pravice, ki ni del novega sistema dolgotrajne oskrbe, a jo je koalicija s spremembo zakona preusmerila v breme novega zavarovanja. Gre za 203 milijone evrov obveznosti v dveh letih, ki po oceni mnogih pomenijo neupravičeno obremenitev še nefunkcionalnega sistema. Poleg tega je ZZZS v desetih mesecih za lastne stroške povezanih služb porabil nekaj več kot milijon evrov.
Čeprav je pravica do oskrbe na domu formalno uveljavljena od 1. julija, se storitve večinoma ne izvajajo. Deloma se izvaja le e-oskrba, in še to predvsem za upravičence iz starih pilotnih projektov – Telekom je za julij izstavil račun v višini 148.978 evrov. ZZZS je prejel tudi zahtevke 125 domov starejših za sofinanciranje dodatnih stroškov dela zaradi plačne reforme, v skupni višini 10,47 milijona evrov, ki bodo izplačani konec novembra.
Kdaj bo sistem dejansko zaživel? Na ZZZS pojasnjujejo, da bodo račune za druge storitve prejeli šele, ko bodo te izvedene in ko bodo izdane odločbe o pravicah. Za zdaj izvajalcem še ni treba natančno beležiti opravljenih storitev, saj bodo pavšalna plačila veljala vse do konca septembra 2026. Ministrstvo mora do konca novembra objaviti nove zneske dnevnih pavšalov za oskrbo na domu in v institucijah – a časa je vse manj, rezultati pa še vedno nični.
Komentirajo lahko naročniki