Skozi tisoče volilnih podatkov smo prišli do napovedi za marec 2026: odločala bosta desni granit in leva plima

S pomočjo umetne inteligence smo zelo natančno analizirali pet glasovanj med letoma 2022 in 2025 – parlamentarne in predsedniške volitve, evropske volitve ter dva zakonodajna referenduma.

Pred nami so se jasno izrisale terenske trdnjave levice in desnice, pa tudi pas volilnih okrajev, kjer so razlike med političnima blokoma izrazito majhne. 

V politiki je teden dni dolga doba in do marčevskih parlamentarnih volitev je tednov še precej. Zato je končen razplet v precejšnji meri nepredvidljiv, kateri scenariji so na mizi in pod kakšnimi pogoji se lahko uresničijo, pa izhaja iz spodnje analize.

Analiza razkriva trdno, skoraj geološko stabilno jedro desnega volilnega telesa – desni granit – ter velik razpon med spodnjim in zgornjim potencialom levega bloka, ki v pravih razmerah postane plimni val, ki pa se ob manjši mobilizaciji tudi hitro umakne.

Z analizo preteklih glasovanj smo odkrili volilno udeležbo, pri kateri se tekma med levim in desnim blokom usodno lomi. Napovedujemo konkretno volilno udeležbo za marec 2026 in dva možna scenarija delitve mandatov med strankami.

Desni granit

Če analizo zadnjih petih glasovanj dopolnimo z zgodovinskimi precedensi, dobimo zelo jasen vzorec. Desni politični pol – SDS, NSi, SLS, SNS ter druge desnosredinske pobude – ima izjemno stabilen obseg glasov, ki le redko pade pod določeno raven in lahko v pravih razmerah naraste do visokih vrednosti.

Minimalni doseg desnice se v praksi ne spusti pod 330.000 glasov. To je bilo na primer vidno na evropskih volitvah 2024, ko je volilna udeležba komaj presegla 40 odstotkov.

Operativni razpon desnega bloka se giblje med 350.000 in 380.000 glasovi, kar je potrdil nedavni zakonodajni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Višji doseg – med 400.000 in 440.000 glasovi – je za desnico značilen v volilno bolj nabitih letih, kot je bilo to leta 2022.

Zgodovinski maksimum desnega bloka presega 500.000 glasov – na primer leta 2011, ko so SDS, NSi, SLS, Državljanska lista in SNS presegli to mejo, čeprav je na volitvah slavila Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića.

Geografsko je slika na desnici jasna: volilni okraji Škofja Loka 2, Ribnica–Dobrepolje, Ivančna Gorica, Trebnje, Šmarje pri Jelšah, Mozirje, Slovenske Konjice, Novo mesto 1 in Ajdovščina so zacementirani v desnem taboru. Tam so nihanju najmanj izpostavljeni. Razlike med volitvami so majhne, desnica tam pogosto preseže 60 in celo 70 odstotkov glasov.

Leva plima

Levi blok je bistveno manj čvrst, a hkrati sposobnejši velikih preobratov. Njegova ključna lastnost po razpadu velike Drnovškove LDS ni stabilnost, temveč velik razpon.

Minimalni doseg levih strank je v zadnjih dveh letih znašal 280.000 do 320.000 glasov – to so pokazale evropske volitve 2024 in nedavni referendum o končanju življenja.

Srednji razpon – bolj običajna mobilizacija – sega do 450.000 ali 500.000 glasov. To je okvir predsedniških volitev 2022, kjer se je jasno pokazalo, kako pomembna je za levico udeležba nad 50 odstotki.

Maksimum – več kot 660.000 glasov na parlamentarnih volitvah 2022, ko je Slovence na volišča množično pripeljala anti-Janša mobilizacija in popandemski protest.

Leve trdnjave so prav tako jasno izrisane: 9 volilnih okrajev v Ljubljani, Maribor 1 in 4, Koper 2, Izola in Piran, Nova Gorica 2, Trbovlje-Hrastnik, Zagorje, Ravne na Koroškem. Posebno v Ljubljani in na Obali je aktualna koalicija vsakokrat zanesljivo vodila, tudi ob nižji udeležbi.

“Viseči” okraji

So pa tudi okraji, kjer zmaga nobenemu od blokov nikoli ni zagotovljena. To so Domžale, Kamnik, Kranj (mesto), Celje, Žalec, Ptuj 2, Murska Sobota, Ljutomer, Radlje, Dravograd, Novo mesto 2, Koper 1 in dobršen del mariborske periferije.

Tu ni stabilne zvestobe – ampak dinamika, ki jo narekujejo:

• tema volitev,
• osebnosti nosilcev list,
• udeležba
• in splošno politično ozračje.

Udeležba: kje se zgodovina prelomi?

Pod 50 odstotkov udeležbe
 Desni pol je praviloma v prednosti. Trdno jedro desnice pride, levo jedro bistveno manj.

Med 50 in 55 odstotki
Tekma je najbolj odprta. Ravno tukaj se je gibala udeležba pri predsedniških volitvah 2022 (53 %), kjer je levica minimalno prevesila tehtnico na svojo stran.

Nad 55 odstotkov
Prednost preide na stran levice, ker njihov volilni potencial preprosto postane večji. Volitve 2000, 2008 in 2022 so najboljši primer. Leta 2008, pri udeležbi 63,1 odstotka, je SD minimalno prehitela SDS, kar je šolski primer premoči levega bloka pri višji udeležbi.

Kakšna bo udeležba 2026?

Dva scenarija za volitve 2026

(temeljita na analizi petih glasovanj od 2022 do 2025, ter anketah RC IJEK v oktobru in novembru 2025)

SCENARIJ 1: Udeležba okrog 62 %

(najbolj verjeten scenarij; levica okrepi rezultat, desnica ostaja močna)

Ocenjeni deleži glasov

• SDS: 22–24 %
• Gibanje Svoboda: 18–20 %
• SD: 9–10 %
• NSi + SLS: 7–8 %
• Prerod (Prebilič): 5–7 %
• Levica: 5–6 %
• Demokrati (Logar): 4–5 %

Ocenjena delitev mandatov

• SDS: 25–27
• Gibanje Svoboda: 22–24
• SD: 10–12
• NSi + SLS + Fokus: 8–9
• Prerod: 6–7
• Levica: 5–7
• Demokrati: 4–6

Kaj to pomeni?

SCENARIJ 2: Udeležba do 55 %

(prednost desnice; leva plima se ne sproži)

Ocenjeni deleži glasov

• SDS: 25–27 %
• Gibanje Svoboda: 14–15 %
• SD: 7–8 %
• NSi + SLS: 6–7 %
• Demokrati: 4–5 %
• Levica: 4–5 %
• Prerod: 4–5 %

Ocenjena razdelitev mandatov

• SDS: 28–30
• Gibanje Svoboda: 17–19
• SD: 8–9
• NSi + SLS + Fokus: 7–9
• Demokrati: 4–5
• Prerod: 4–5
• Levica: 3–5

Kaj to pomeni?

Sklep: marca 2026 bo odločila udeležba

Odločil bo torej razpon med 55- in 62-odstotno udeležbo – meja, kjer se slovenska politika, kot je pokazala analiza, lomi.

Z drugimi besedami – zmagala bo zgodba (narativni okvir) enega od političnih blokov, ki bo prepričala dovolj ljudi, da pridejo na volišča.