Načrt Evropske unije za prepoved prodaje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2035 je trenutno v pregledu. Kritiki trdijo, da bi prepoved lahko resno oslabila evropske proizvajalce, medtem ko zagovorniki poudarjajo njen pomen za doseganje podnebnih ciljev EU.
Glede zablod “zelenega dogovora” je brez dlake na jeziku direktor evropskega avtomobilskega velikana Mercedes, Ola Kaellenius. V nedavnem intervjuju je dejal, da Evropa potrebuje “soočenje z realnostjo, sicer drvimo z vso hitrostjo proti zidu” ter dodal, da če bomo vztrajali pri cilju 2035, bi evropski avtomobilski trg lahko kolapsiral.
Kot poroča Reuters, osnutek dokumenta Evropske ljudske stranke (EPP) nakazuje možnost omilitve prepovedi, ki bi dovoljevala napredne tehnologije motorjev na notranje zgorevanje in uporabo alternativnih goriv brez emisij tudi po letu 2035.
Industrija opozarja: če Evropa ne bo prilagodila svoje strategije, tvega izgubo svojega vodilnega položaja, saj evropskega potrošnika električne alternative (še) ne prepričajo: električni avtomobili imajo v EU zgolj 15 % delež, kar je bistveno manj od napovedi izpred nekaj let.
Evropski zeleni dogovor, ki je bil zastavljen kot prelomni trenutek za podnebno nevtralno Evropo do leta 2050, se sooča z izzivi, ki ogrožajo njegov uspeh. Avtomobilska industrija, ki je v zeleni prehod vložila že več kot 250 milijard evrov in predstavila stotine novih modelov električnih vozil, opozarja na potrebo po nujni korekciji strategije.
Kot je v kolumni za The Economist napisal izvršni direktor Mercedesa Ola Kaellenius, obstaja tveganje, da bi dejanska prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem lahko povzročila »učinek Havane«. Potrošniki, ki še niso pripravljeni na električno mobilnost, bi lahko bili prisiljeni dlje časa obdržati starejša, bolj umazana vozila – tako kot kubanski lastniki avtomobilov, ki že dolgo nimajo dostopa do novih vozil.
Danes so avtomobili v EU v povprečju starejši od 12 let, njihovo število pa se bo s trenutnimi predpisi še naprej povečevalo. To bo imelo negativne posledice za podnebje, zaposlovanje, blaginjo in celoten avtomobilski ekosistem, kar bo še poslabšalo težave za industrijo, ki se že tako sooča s težavami: več kot 40 % evropskih dobaviteljev avtomobilskih komponent in tehnologije bi lahko leta 2025 postalo nedonosnih, trdi Kaellenius.
Čas za ukrepanje se izteka
Industrija predlaga trojno rešitev: Naročniška vsebina
Prepad med ambicijami in dejanskim stanjem – pa tudi različnimi regijami
Kljub ambicioznim ciljem zahodnih vlad in avtomobilske industrije, da bi električna vozila do leta 2030 dosegla 50-odstotni tržni delež, povpraševanje po njih še vedno zaostaja. Evropa sicer vodi v globalni prodaji električnih vozil, a se stopnje povpraševanja močno razlikujejo. Norveška izstopa z 90-odstotnim deležem elektrificiranih novih vozil, Združeno kraljestvo dosega 30 odstotkov, Nemčija in Francija pa okoli 27 odstotkov.
Vzhodnoevropske države, kot so Hrvaška, Poljska, Romunija in Slovaška, ter Italija, pa se soočajo z nizkim povpraševanjem, saj električna vozila le redko presežejo enomestni tržni delež – na Poljskem je ta 5-odstoten. ZDA, pomemben akter na svetovnem trgu, dosegajo 8-odstotni delež, medtem ko Kanada in Avstralija beležita približno 13 odstotkov.
Slovenija si je zastavila cilj, da bodo do leta 2030 električna osebna vozila predstavljala 12 odstotkov voznega parka Slovencev. A kot kaže nedavno objavljeno poročilo resornega ministrstva, je bilo na zadnji dan lanskega leta v Sloveniji skupaj registriranih 18.719 osebnih električnih vozil, od tega 12.713 baterijskih električnih vozil (BEV) in 6.006 priključnih hibridov (PHEV). Glede na podatek, da se po naših cestah vozi 1,23 milijona osebnih vozil, alternativni pogon trenutno predstavlja poldrugi odstotek voznega parka Slovencev.
Electric vehicle market share has grown steadily from 10,3% to 16,1% in Europe this year but the market is a lot more nuanced than a single average number.
It can be surprisingly clearly divided into three (4 incl. 🇳🇴) country divisions which need separate considerations. (1/4) pic.twitter.com/lI8eZQzh15
— Visa Siekkinen (@visaskn) November 19, 2023
Konec električnih medenih tednov?
Naročniška vsebina
Mercedes pa še zdaleč ni edina znamka s takim mnenjem. Večina svetovnih proizvajalcev avtomobilov je zaskrbljenih, da nenadzorovana elektrifikacija morda ne bo trajnostna, še posebej, ker se državne subvencije začenjajo zmanjševati.
En odgovor na “Direktor Mercedesa dramatično: brez soočenja z realnostjo drvimo z vso hitrostjo proti zidu”
EU je naredila že veliko škode Evropi. Veliko TOVARN so iz EU preselila v Azijo, češ, da bo pri nas čistejši zrak. Toda umazano ozračje iz Azije, se vrne v Evropo.
Župan Jankovič, je v Ljubljani UNIČIL veliko vrtov in njiv ter teren betoniral in pozidal in tako segrel ozračje. Naši želeni in Levičarji so temu ploskali. Kmeta, ki edini skrbi za ZELENO naravo in lepo pokrajino – pa obremenjujejo z raznimi predpisi in visokimi davki.
Ko bodo uničili kmeta in TOVARNE v Evropi – kje si bomo Evropejci lahko sploh služili kruh?
Komentirajo lahko naročniki