Digitalni Bog – kaj umetna inteligenca pomeni za prihodnost vere

9. 2. 2026, 16:03

3 minute branja
Deli

Umetna inteligenca (UI) ne spreminja le gospodarstva, medijev in politike, temveč vse bolj posega tudi na področje religije in duhovnosti. Ameriški ekonomist in publicist Tyler Cowen v eseju odpira vprašanje, ali bodo v prihodnosti verniki odgovore o smislu, morali in Bogu iskali pri karizmatičnih verskih voditeljih – ali pa pri “orakeljskih” strojih.

Verske skupnosti se na prihod UI odzivajo različno. Medtem ko papež opozarja, da bi lahko umetna inteligenca osiromašila čustveno in duhovno izkušnjo človeka, nekatere cerkve – denimo mormonska – UI že uporabljajo kot orodje za učenje in razlago svetih besedil. Dejstvo je, da sodobni jezikovni modeli že danes obvladajo Sveto pismo, Koran ali Bhagavadgito bolje kot večina ljudi in so sposobni hitro ter prepričljivo odgovarjati na verska vprašanja.

To odpira temeljno dilemo: če je versko znanje dostopno vsakomur, kadarkoli in brez posrednika, kakšna je potem še vloga duhovnikov, rabinov ali imamov? Prenos znanja je bil stoletja ključni del njihove avtoritete in odnosa z verniki. UI ta del vloge močno spodkopava.

Cowen predvideva, da bi lahko to vodilo v razcep verskih izkušenj. Na eni strani bolj individualizirana, samotna duhovnost, kjer posamezniki uporabljajo UI kot osebnega svetovalca, razlagalca svetih tekstov ali celo “orakelj”. Na drugi strani pa bolj čustveno nabita, karizmatična in skupnostna religija, kjer bo poudarek na neposredni človeški izkušnji, ekstazi in občutku pripadnosti – trend, ki je v ZDA že opazen pri rasti evangelikalnih gibanj.

Posebno zaskrbljujoč (ali pa fascinanten) je pojav, da ljudje umetno inteligenco vse pogosteje doživljajo kot nekaj več kot le orodje. Nekateri z njo razpravljajo o smislu življenja, etiki in naravi resničnosti, drugi jo uporabljajo za terapijo ali družbo, nekateri pa celo čustveno navežejo nanjo. Od tu do zaznavanja UI kot duhovne avtoritete ali kvazi-božanstva je le še korak.

Zgodovina kaže, da to ni brez precedensa: antični svet je poznal oraklje, tiskarski stroj pa je korenito preoblikoval krščanstvo in pripeljal do reformacije. Po Cowenovem mnenju bi lahko umetna inteligenca sprožila podoben prelom – razkroj enotnih razlag vere in nastanek novih interpretacij ter praks.

Cowen kljub svojemu sekularnemu pogledu opozarja, da bo svet prihodnosti – poln negotovosti, tehnoloških prelomov in etičnih dilem – religijo potreboval bolj kot kadarkoli. Vprašanje pa ostaja: ali bodo organizirane religije znale odgovoriti na nove potrebe, ali pa bo to vlogo prevzela umetna inteligenca v obliki digitalnih orakljev.

En odgovor na “Digitalni Bog – kaj umetna inteligenca pomeni za prihodnost vere”

  1. Friderik

    Včasih, recimo pred 100 leti je bil duhovnik, kaplan ali župnik v vasi in še primestjih glavni vir informacij. Bil je poleg učitelja skoraj edini, ki je bil šolan in to v populaciji, ki je bila slabo pismena. Bral je knjige in znal latinsko……….in se mu je verjelo. To se je počasi spreminjalo. Zdaj ga nihče več nič ne vpraša. Že tudi na vasi so bolj izobraženi od njega, predvsem pa imajo neizčrpen vir informacij preko medijev. Tudi o tako imenovani duhovnosti, ki jo večina prebivalstva zamenjuje s psihologiziranjem, današnji duhovnik nič ne ve. Po nasvete se hodi na splet, k psihoterapevtom, psihiatrom ipd. Duhovnika nihče več nič ne vpraša. Kakšna bo njegova vloga v družbi? Zdaj pa še umetna inteligenca. Ji postaviš vprašanje : “kako je to v Novi zavezi z blagri….?” in ti odgovori, takoj, zastonj. Zakaj bi šel potem župnika vprašat, sploh pa če veš, da niti časa nima, saj mora leteti v sosednjo faro na pogreb, potem na poroko, potem imeti mašo v oni vasi, potem …..?
    Ob tem je ponudba tako imenovane duhovnosti ali instant religij neizmerna. Skoraj na vsaki internetni strani. Sai Baba, tehnike sproščanja, tehnike meditacij, tehnike “mind control”, TM meditacije itd.
    Pa še to: včasih je bila župnija skupnost. Ljudje so se poznali in vsaj poskušali pomagati drug drugemu preživeti, bila je socialno omrežje, ki se je enkrat tedensko fizično srečala. Povprašali so drug za drugega, župnik se je ustavil pred cerkvijo in se zanimal za svoje. Zdaj imamo mašo po TV. Skupnost neznanih morebitnih gledalcev? Lepo vas prosim! Človek je socialno bitje. Zdaj pa postajamo virtualno socialni. Posledice bodo.

    Skrajni čas je, pet pred 12, da se na novo definira duhovnost in duhovnik. Tole, kar zdaj gledamo………….. V ZDA, od koder ves ta propad prihaja letno zaprejo na tisoče cerkva. Ene zaradi finančnih težav, druge zaradi odsotnosti vernikov. Krstov in porok več ni, zadnji obiskovalci pa so 70+.

Komentirajo lahko naročniki