V medije je pricurljala informacija, da je Specializirano državno tožilstvo je okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper tri sedanje in nekdanje člane parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) iz vrst opozicijske NSi: Janeza Žaklja, Jerneja Vrtovca, Jožefa Horvata. Ne pa tudi Mateja Tonina, ki ga kot evropskega poslanca avtomatsko varuje poslanska imuniteta (obtoženi slovenski poslanci se nanjo ne sklicujejo). Očitajo jim kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic v povezavi z nadzorom Knovsa nad policijo novembra 2023.
Primer se nanaša na nenapovedan nadzor na Generalni policijski upravi, ko sta Žakelj in Tonin preverjala, ali policija prisluškuje 15 telefonskim številkam, med katerimi so bili tudi posamezniki, povezani s takratno “afero Dars”, ki se je kasneje izkazala za lažno. Po trditvah policije naj bi Tonin po nadzoru posameznike, med njimi poleg Vrtovca tudi Valentina Hajdinjaka in Roberta Ilca, obvestil, da policija ne prisluškuje nobeni od preverjanih številk. Kriminalisti so na domnevno sporno komunikacijo naleteli med hišno preiskavo v aferi Dars.
Ker je Tonin danes evropski poslanec, je tožilstvo zanj predlagalo izločitev postopka in na Evropski parlament naslovilo zahtevo za odvzem poslanske imunitete. Pri preostalih treh obdolžencih bo sodišče najprej presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za nadaljevanje kazenskega postopka ali morebitno zavrženje obtožnega predloga.
Kaj je obtožni predlog in kako se razlikuje od obtožnice?
Gre za različna pravna akta v kazenskem postopku, ki se uporabljata v različnih fazah postopka. Glavna razlika je v resnosti kaznivega dejanja in v tem, ali je pred vložitvijo akta potekala preiskava ali ne. Obtožni predlog je za lažja dejanja brez predhodne preiskave, obtožnica pa za hujša dejanja po opravljeni preiskavi.
Obtožni predlog
To je dokument, s katerim državni tožilec začne postopek za lažje kaznivo dejanje (prekršek ali manjše kaznivo dejanje). Obtožni predlog se vloži neposredno na pristojno sodišče in predstavlja hkrati začetek in uvedbo postopka pred sodiščem. Pri tem ni predhodnega preiskovalnega postopka – zadeva gre direktno na sodišče.
V NSi so vložitev obtožnega predloga označili za politično motivirano in ocenili, da se je v predvolilno kampanjo vključilo tudi tožilstvo. Po njihovem prepričanju preverjanje morebitnega nezakonitega prisluškovanja ni zloraba položaja, temveč ustavna dolžnost za varstvo demokracije in delitve oblasti. Zelo jih je zmotilo, da so za pregon izvedeli iz medijev, ter da se je ta po letih mirovanja aktiviral ravno zdaj, ko so volitve na obzorju. V NSi izpostavljajo, da so pravni strokovnjaki primer že označili kot absurden. Po njihovo je ravno izbira obtožnega akta za blažja dejanja, ki ne zahteva predhodne sodne presoje, kot jo ima obtožnica, jasen znak, da gre za politično motiviran pregon opozicije tik pred volitvami.
Kritični odzivi prihajajo tudi iz SDS, kjer opozarjajo na domnevno selektivno uporabo nadzornih in kazenskih mehanizmov.
Kako predvidljivo! Poslanci NSi so za pregon znova izvedeli iz medijev, potem ko se je v predvolilno kampanjo očitno vključilo še tožilstvo.
Vsakič, ko vznikne upanje za desnosredinsko vlado, udarijo po NSi.
Vidni pravni strokovnjaki so pregon že označili kot »absurden«.
— NSi (@NovaSlovenija) February 9, 2026
V Sloveniji sicer nimamo stabilnega in predvidljivega gospodarskega okolja. Hrvaška nas prehiteva. Smo pa pod Svobodo dobili 100% predvidljiv pravosodni sistem, ki vključuje pregon opozicije. Tožilstvo komunicira z mediji direktno, poslanci pa o primeru nič ne vemo. Sledijo hitra…
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) February 9, 2026
Dr. Ernest Petrič: bolj problematično bi bilo, če poslanci nadzora ne bi opravili
Pred dnevi je morebiten pregon članov članov Knovsa za Radio Ognjišče komentiral tudi eminentni pravni strokovnjak, profesor dr. Ernest Petrič. Poudaril je, da je tudi Knovs eden od tistih organov, ki varujejo pravno državo, njeni člani pa imajo dolžnost, da vse to poteka korektno.
“Ti gospodje poslanci so dobili neke indice, da potekajo neka prisluškovanja in so hoteli to preveriti. Pravnik sem že dolgo – kaj točno so oni naredili narobe? Narobe bi bilo, če bi oni o prisluškovanjih poslancem nekaj slišali, pa ne bi reagirali. Oni pa zato, ker jih je to vznemirilo in so v okviru svojih pooblastil nekaj preverili, jih bomo pa zdaj obsodili ali kako?” se je vprašal dr. Petrič ter dodal, da se mu to zdi “preprosto absurdno”.
“Imamo neko pojmovanje, da tisti, ki je na oblasti, lahko dela kar hoče, oni, ki pa ni, pa naj bo priden. To je miselnost nezrelih družb, ki niso šle skozi proces demokratične rasti,” je temo v pogovoru za Radio Ognjišče zaključil bivši ustavni sodnik.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki