Medijske medene tedne Roberta Goloba je pred dnevi presekala vest s tožilstva, da so na sodišče vložili zahtevo po sodni preiskavi predsednika vlade zaradi njegovega mešetarjenja po policiji, oziroma »čiščenja Janšistov«, kot je sam definiral to specialno operacijo, naloženo takratni notranji ministrici Tatjani Bobnar.
Zdaj je na preiskovalnem sodniku, da zadevi ugodi in Golobu dodeli status obdolženca ali pa zadevo prepusti zunajobravnavnemu senatu, ki ga lahko »sname s kljuke«. Odločitev bo za predsednika vlade in Svobode nedvomno imela politične posledice, saj se bo, obremenjen s kazenskim postopkom, znašel v nasprotju z lastnimi (domnevnimi) vrednotami, s katerimi je obljubljal drugačno Slovenijo od Janševe. A vse več je takih, sploh med njegovimi kritiki na levi, ki ugotavljajo, da svojemu antagonistu postaja vse bolj podoben. Da se pri gradnji dominacije na levi po Janši vse bolj zgleduje, je na zanima.me v analizi z naslovom Po kongresu Svobode – Levi SDS v nastajanju ugotavljal tudi Mirko Mayer.
Da se politike uči od predsednika dominantne desne sile, kaže tudi namera, da politični prostor na levici tekmecem zapre s kar se da močnim medijskim vplivom, ki mu omogoča diktirati teme javnega diskurza po njegovih željah in potrebah. V praksi to pomeni, da medijsko občestvo ves september vzdihuje nad simpatičnostjo premierskega poročnega para in se veseli podarjene božičnice, namesto da premleva premierjevo krivdo zaradi velikih podražitev hrane, milijardne proračunske luknje, nikakršne gospodarske rasti, plačevanja nedelujoče dolgotrajne oskrbe ter neskončnega čakanja v prometu ali na zdravnika.
In če je za razumevanje politične agende in sporočil, namenjenih izbrani volilni bazi, v primeru SDS-a dovolj pogledati portal nova24TV.si, je najbolj izstopajoči glasnik politične strategije Golobovih operativcev postal (para)državni Siol.net.
Pravi nasprotnik ni Janša, temveč …
Kot smo nedavno že analizirali, nam na Siolu glavna Golobova propagandistka, Mateja Trunk Hrvatin, že mesece neumorno sporoča, da podpora Golobu, njegovi vladi in Svobodi raste in raste. Ta bi, če bi sklepali po njenih sporočilih, nemara že res bila na 110 odstotkih, kot se je nedavno na šefov račun pošalil podpredsednik Svobode, Matej Arčon.
A po novem Trunkova na Siolu za predsednika vlade ne izvaja več zgolj pozitivne propagande, temveč tudi negativno, nastrojeno proti tekmecu, ki ga ta trenutek Golobovi operativci smatrajo za najnevarnejšega. To pa ni nihče drug kot prihajajoči tekmec na levi, všečni in zgovorni Vladimir Prebilič, kateremu javna podpora preverljivo raste sorazmerno z njegovo prisotnostjo pred kamerami.
Ideja premierjevih operativcev je, da prostor, kamor se bi lahko razširil Prebilič in potencialno ogrozil Golobov status vodilnega antagonista Janši, čim bolj zaprejo, preden se medijski žarometi usmerijo na priljudnega Kočevca.
Ne učijo se le od Janše, temveč tudi od Pahorja
Pri tem ne izumljajo tople vode, saj nauke črpajo iz slovenske politične zgodovine. V času prve Janševe vlade je namreč po kolapsu dolga leta dominantne LDS ekipi Boruta Pahorja na čelu Socialnih demokratov uspelo levi politični prostor zasesti preden je takrat izjemno vplivni Gregor Golobič jeseni 2007, slabo leto pred državnozborskimi volitvami, ustanovil stranko Zares. Borut Pahor je tisti trenutek že veljal za glavnega protagonista takratnemu premierju Janši in tega statusa mu Golobič, kljub javno izraženi premierski ambiciji ter razvejani zakulisni mreži vpliva in moči, ni uspel odvzeti. Na volitvah 2008 je Pahor za SD dosegel zgodovinskih 30,5 % glasov ter postal predsednik vlade. Golobič pa se je moral zadovoljiti z vlogo druge violine z dobrimi 9 odstotki podpore.
Da bi Robert Golob lahko ponovil svoj ali pa vsaj Pahorjev volilni rezultat, je iluzija, ki je najbrž ne gojijo niti njegovi operativci. A bistveno jim je preprečiti scenarij iz desetletja kasneje, ko so se v ciljni ravnini volilne tekme »prsi ob prsi« znašle kar štiri levičarske stranke. Po fotofinišu je z zgolj 12,6 % glasov med njimi za las zmagal Marjan Šarec in kasneje tudi postal premier, čeprav je Janša na desni dosegel dvakrat boljši rezultat od njega.
Za Roberta Goloba je torej bistveno, da mu Vladimir Prebilič s svojim vstopom v strankarsko politiko ne odvzame prednosti, ki jo trenutno ohranja pred tekmeci, saj bi v primeru izenačene tekme na levi verjetno on potegnil kratko, kot jo je svoj čas Miro Cerar.
Za Roberta Goloba je bistveno, da mu Vladimir Prebilič s svojim vstopom v strankarsko politiko ne odvzame prednosti, ki jo trenutno ohranja pred tekmeci, saj bi v primeru izenačene tekme na levi verjetno on potegnil kratko, kot jo je svoj čas Miro Cerar.
Siol: Prebilič se iz bruseljske udobnosti posmehuje božičnici, je izključujoč in izredno ponesrečeno vstopa v politiko
In ravno zato lahko zadnje dni na Siolu zasledimo naslove: Vladimir Prebilič posmehljivo o uvedbi obveznih božičnic. Ter: Prebilič in božičnica: pogled iz bruseljske ugodnosti. In še: Nova stranka – zaenkrat le “ponesrečen začetek Prebiliča”.
V vsebini pa mnenje komentatorja s FDV dr. Sama Uhana, ki ga Trunk Hrvatinova izbira za interpreta rezultatov mesečnih anket: »Tukaj očitno prostora za idejo, ki je bila nekaj časa aktualna – da se vzpostavi nov tretji razvojni blok, ki bo presegel delitev na levo in desno – zmanjkuje.« Ter:

Vsa glavna sporočila pa so podana že v naslovnici, da ne bi ušli tudi tisti večini, ki bere zgolj naslove in si ogleduje fotografije:
»jesenski politični prostor v dvoboju Goloba in Janše«, s podpisom na fotografiji namrgodenega Janše za hrbtom nasmejanega Goloba: »Golobova stranka ostaja glavni tekmec SDS in ključen igralec v prihajajočem predvolilnem obdobju.«

Igra prestolov
Realnost je seveda drugačna od te, ki jo slikajo Golobovi propagandisti, oziroma jo pol leta pred volitvami skušajo zakoličiti prek samouresničujoče se prerokbe: Svoboda je razočarala rekordno število volivcev in nima utrjene volilne baze. Izgubila je že več kot polovico volilne podpore, pa tudi tisti, ki pri njej še vztrajajo, lahko jutri zamenjajo opcijo, če se pojavi prepričljiva alternativa.
Na levi je torej še vse odprto. Golobovo politično prihodnost obremenjujejo slabi rezultati vladanja ter postopki v zvezi s korupcijskimi tveganji ter zlorabo položaja pred državnimi institucijami. Golobovi operativci bodo poskušali vse, da to realnost zabrišejo in pozornost volivcev preusmerijo drugam. Pri tem so spretni, učinkoviti, imajo medijsko moč, praktično neomejena sredstva in močno kapitalsko zaledje. Zato jim bo morda tudi uspelo, še posebej, če Vladimir Prebilič ne bo deležen vsaj malo pomoči s strani ne tako redkih Golobovih nasprotnikov iz levega zaledja.
To bo lekcija realpolitike, merjenje moči na levi, ki ga bo vredno podrobno spremljati.
Komentirajo lahko naročniki