Bolj kot raziskovalci razumejo delovanje umetne inteligence, manj ji zaupajo

Znanstveniki, znani po svojem skepticizmu, so do umetne inteligence (UI) vse bolj nezaupljivi – kljub njenemu hitremu napredku. Po predhodnih ugotovitvah letnega poročila založbe Wiley o vplivu umetne inteligence na raziskovalno delo se je zaupanje v to tehnologijo v letu 2025 občutno zmanjšalo v primerjavi z letom prej.

Medtem ko se je uporaba UI med raziskovalci povečala z 45 na 62 odstotkov, se je delež tistih, ki jih skrbijo t. i. halucinacije – primeri, ko modeli izmišljajo podatke – povzpel z 51 na kar 64 odstotkov. Prav tako so se povečale bojazni glede varnosti, zasebnosti in etične uporabe umetne inteligence.

📊 In just one year, AI use in research jumped from 57% to 84%.
But big gaps remain in tools, training & trust.

Our ExplanAItions 2025 preview reveals what’s next.
👉 https://t.co/2UjHS9CLNe

(Full report coming late October)#FutureOfResearch #AIinScience pic.twitter.com/vuztqsQX84

— Wiley (@WileyGlobal) October 7, 2025

Navdušenje nad UI, ki je še lani doživljalo razcvet, pa je med znanstveniki močno upadlo. Leta 2024 je več kot polovica vprašanih menila, da UI v številnih primerih že presega človeške sposobnosti, letos pa je takšnih le še dobra tretjina.

Strokovnjaki menijo, da bolj kot raziskovalci razumejo delovanje umetne inteligence, manj ji zaupajo – in obratno: največji navdušenci so pogosto tisti, ki o tehnologiji vedo najmanj.

Vzrokov za dvome je več. Halucinacije povzročajo težave celo v sodnih postopkih in medicinski praksi, njihovo odpravljanje pa se izkazuje za izjemno zapleteno. Poleg tega številni opozarjajo, da podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, nimajo velikega interesa, da bi težavo popolnoma odpravila – samozavestni, čeprav včasih napačni odgovori so namreč tisti, ki pritegnejo uporabnike.