»Ne kandidiram za papeža, kandidiram za predsednika republike,« je zgodovinska izjava političnega prvokategornika Boruta Pahorja, s katero je hotel povedati, da je politika pogosto umazan poklic, v katerem je malo prostora za moralna in etična načela. In kdor je vanjo stopal z moraliziranjem na ustnicah, je praviloma plačal visoko ceno.
Pa vendar sedanji predsednik vlade Robert Golob nemoralno ravnanje v politiki dviguje na povsem nov nivo: legitimirati skuša laž kot sprejemljivo sredstvo političnega boja. Takšno, zaradi katerega politik ne bi utrpel posledic, ko je pri laži zasačen. Pri tem ne mislimo na uveljavljene taktike politične propagande, kot so preusmerjanje pozornosti, molčanje o neprijetnih dejstvih, zavajanje, manipulacijo in druge tehnike izogibanja resnici, temveč čisto, dokazljivo, objektivno laž, za katero ni drugega pojasnila, kot da je pač bila laž sama po sebi.
Poglejmo.
Prazne besede
Da beseda Roberta Goloba nima neke teže ali verodostojnosti, smo lahko ugotovili že v prvih mesecih njegovega mandata. Primeri so se začeli nabirati že zelo zgodaj, ljudem pa se je najbrž najbolj usedla v spomin obljuba sodnikom po 600 € dodatka k plači, ali pa par mesecev kasneje o 100 montažnih hišah na mesec, ki jih bo postavljala država za prizadete v poplavah.
Danes vemo, da od obeh (in številnih drugih) Golobovih zagotovil ni bilo nič, kar so iz njegovih krogov opravičevali s tem, da predsednik vlade včasih pač kakšno stvar prehitro reče, zato je v neki točki obljubil, da od zdaj ne bo več dajal obljub.
Seveda se tudi obljube o obljubah ni držal, zakaj je tako, pa smo dobili pojasnilo v videu še iz časa Golobovega vodenja Gen-i, ki je takrat zaokrožil na omrežjih. V njem Golob neki družbi pojasni, da včasih pride ven s kakšno idejo in naročilom za sodelavce, ki ga pridno začnejo izvrševati, že drugi dan pa nanjo pozabi, saj pride že z novo idejo.
Zavajanja in manipulacije
Naslednja stopnja so zavajanja in manipulacije, ki se jih, roko na srce, politiki vseh barv ogromno poslužujejo. Pustimo vnemar običajna zamolčanja ali prikrajanja dejstev, ki jim ne gredo v prid, ter komuniciranje zgolj tistih, ki krepijo njihovo sporočilo. Navedimo nekaj primerov čistih manipulacij in zavajanj, ki si jih je predsednik vlade do sedaj privoščil.
Najbolj očitna za v učbenike politične propagande je »ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja«. Čeprav jo prodajajo kot veliko izpolnjeno obljubo, vemo, da so Golobovi zavarovanje zgolj prenesli iz komercialnih zavarovalnic na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ga naredili za obveznega, medtem ko je bilo prej prostovoljno. Ceno so določili pri 35 in ga nato dvignili na 37 evrov, kar še vedno ni dovolj za kritje stroškov luknje, ki je pri “ukinitvi” nastala, zato razliko v višini blizu 200 milijonov evrov zagotavljajo iz državnega proračuna.
Da se pri tem pogostem nivoju zavajanj ne ustavimo predolgo, omenimo še manipulacije o »zdravnikih dvoživkah«, ki uničujejo javno zdravstvo in Golobovo zavajanje o tem, kaj sodi med »obrambne izdatke« pri dvigu obrambnega proračuna.
Čiste laži
Ob vsem zgoraj navedenem pa si predsednik vlade Golob brez pomisleka privošči tudi čisto laž, če z njo lažje brani ali utrjuje svoje stališče. Med bolj očitne sodi njegova laž, kdaj se je prvič srečal z bodočo in kasneje odstopljeno ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar. Ob vložitvi kazenske ovadbe proti njemu je Golob dejal, da je Bobnarjeva bila pri njem že dvakrat pred volitvami, ko sta se pogovarjala o »eni sami nalogi: očiščenja policije Janšistov«. Kakšno leto pred tem pa je v oddaji 24 ur zvečer dejal, da je nekdanjo ministrico Bobnarjevo in nekdanjega v. d. direktorja policije Boštjana Lindava prvič spoznal 31. maja 2022, torej dan pred imenovanjem njegove ministrske ekipe v državnem zboru.
Kasneje se je izgovarjal na lapsus, češ da je napačno uporabil množino in da je mislil zgolj na Lindava. Ampak njegova razlaga v kontekstu nima nobenega smisla, saj se Primorci včasih zmotijo med dvojino in množino, ne pa, ko gre za ednino.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) October 12, 2025
Naslednja laž se nanaša na njegov račun v Romuniji. Pred volitvami spomladi leta 2022 je Golob za Delo dejal: »Nimam nobenega računa ne v Švici ne nikjer v tujini, ne jaz in nihče iz moje družine. Nimamo in nikoli nismo imeli.« A mediji so izbrskali, da je v Romuniji, streljaj stran od podružnice Gen-I-ja v Bukarešti, “neki” Robert Golob leta 2018 odprl bančni račun pri Raiffeisen bank. Pridevnik “neki” zato, ker se je naš, politični kandidat Robert Golob izgovarjal, da računa ni odprl on, temveč da je šlo za krajo identitete. A novinarji Tarče so dobili potrditev s strani Raiffeisen banke, da »ne gre za primer kraje identitete.« Ni čudno torej, da so se znašli na udaru Golobovega odvetnika ter da se govori o odstrelu urednika in voditeljice.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) October 12, 2025
Na potrditev največje laži predsednika vlade pa še čakamo, a vse se odvija v smeri, da bo to tudi postala.
V predvolilni oddaji Svet na Kanalu A je Robert Golob 17. aprila 2022 na vprašanje voditeljice, ali bi odstopil, če bi KPK pri njemu odkrila kršitev integritete, odločno odgovoril »zagotovo«, ter pribil še, da on »res verjame v pravno državo«.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) October 12, 2025
Tri leta in pol kasneje, ko se je znašel v dveh postopkih protikorupcijske komisije in mu realno grozi, da ta v njegovih početjih prepozna kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa svoje stališče spreminja. V začetku oktobra je pri enakem vprašanju Uroša Slaka v oddaji 24 ur Zvečer dejal, da o tem ne razmišlja, saj zase ve, da integritete ni kršil. Vzporedno pa njegovi operativci napanjajo vse sile v diskreditacijo KPK in njenega predsednika ter zmanjšujejo pomen očitno pričakovane za premierja neugodne presoje tega protikorupcijskega organa.
— Spremljamo (@spremljamo_tw) October 12, 2025
Če to dopustimo, legitimiramo laž in krajo
Komunikacijska strategija Roberta Goloba v navedenih primerih ni priznanje laži ali vsaj kesanje, da nečesa ni povedal po resnici, kaj šele prevzemanje odgovornosti na kakšen resnejši način. Temveč se zdi, da igrajo na zmanjševanja njenega pomena, češ da gre za nepomembne podrobnosti, s katerimi se ukvarjajo zgolj tisti, ki nimajo resnejšega dela in mu nasploh želijo slabo. Laž torej obvisi v zraku, psi lajajo in karavana gre naprej, z njo se nihče več ne ukvarja. To pa v bistvu pomeni legitimizacijo uporabe laži kot sprejemljivega sredstva političnega boja, ki naj za politika ostane brez posledic, saj je “minorna”, “benigna”, “nepomembna”.
Laž obvisi v zraku, psi lajajo in karavana gre naprej, z njo se nihče več ne ukvarja. To pa v bistvu pomeni legitimizacijo uporabe laži kot sprejemljivega sredstva političnega boja, ki naj za politika ostane brez posledic, saj je “minorna”, “benigna”, “nepomembna”.
Kaj to, da je politikom na čelu države oproščeno lagati ljudem, pomeni za vrednostni sistem v državi, družbi, skupnosti, najbrž ni potrebno posebej razglabljati. Če lahko predsednik vlade, pač lahko tudi vsi drugi: lažemo, krademo in bolhe jemo. Ter v šolo hodimo in nič ne vemo, se nadaljuje ta otroška resnica.
Prav zato je na volivcih, da na tovrstno legitimizacijo laži političnih voditeljev ne pristanejo, temveč jih zanjo kaznujejo. Če ne, je to začetek razgradnje javnega nadzora nad početjem politikov, čista legitimizacija kraje javnega dobrega. In če je zavoženem Golobovem mandatu navkljub kak resnicoljubnež še potreboval razlog, zakaj zanj ne bi glasoval, si pred zgornjimi dejstvi ne more več zatiskati oči.
En odgovor na “Doprinos Roberta Goloba k slovenski politični (ne)kulturi: laganje volivcem kot sprejemljivo sredstvo političnega boja”
Dober prispevek, ki dejansko prikaže, da nam hoče Golobova vlada UZAKONITI_LAŽ in kraje.
Namesto proti Švici, drvimo res proti Venezueli, kjer se je sesulo gospodarstvo in z razliko tam vladajočih – prebivalstvo živi v revščini.
Komentirajo lahko naročniki