Asta Vrečko z novelo zakona o RTV ujezila bivšega direktorja in sindikalista: smešno, lažnivo in nevredno njene funkcije

Vlada je potrdila novelo zakona o RTV Slovenija, ki uvaja dodatno proračunsko financiranje programov, ki so namenjeni italijanski in madžarski manjšini, in glasbene produkcije. Kritiki zakona pravijo, da se zaradi okrepljene vloge finančnega odbora (v katerega dva od petih članov predlaga vlada) v javno RTV znova vrača politika.

Usklajevanja višine RTV-prispevka z inflacijo predlog zakona ne vsebuje, s čimer naj ne ni bi bilo poskrbljeno za zadostno in stabilno financiranje javnega zavoda, kar je za naš portal potrdil tudi predsednik sindikata delavcev radiofuzije Slovenije, Tom Zalaznik. To mnenje deli tudi bivši direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ki je izjave ministrice Vrečkove o “večji finančni podpori RTV” označil za lažne.

Ustavno sodišče sicer še ni odločilo o ustavnosti prejšnje novele zakona o RTV Slovenija, ki jo je vlada sprejela v začetku svojega mandata.

“Ta vlada je prva, ki je zvišala financiranje manjšinskih programov. Po novem bodo ta sredstva podrobneje določena v noveli zakona o RTVS,” je po včerajšnji seji vlade povedal Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Bivši direktor RTV: ministrica Vrečkova laže

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, da so se v medresorskem usklajevanju pojavili utemeljeni pomisleki, da usklajevanje RTV-prispevka z inflacijo ni pravi način usklajevanja RTV-prispevka: “Enkrat je namreč v državi inflacija, drugič lahko tudi deflacija, tako da bi se prispevek lahko celo zmanjšal.”

Na neusklajevanje RTV-prispevka z inflacijo se je ostro odzval nekdanji direktor RTV Slovenija Igor Kadunc, ki je na Facebooku zapisal, da je bilo usklajevanje z inflacijo predvideno še v zadnjem predlogu novele zakona, ki je bil objavljen 11. novembra. Zapisal je, da se vlada norčuje iz državljanov, trditve ministrice Vrečkove pa je označil za laž: “To, da so ‘šli v drugo obliko nečesa, kar omogoča dosti bolj stabilno jasno in predvidljivo financiranje’ naj bi zagotovilo ‘večjo finančno podporo RTV’. Seveda pa je to čisto zavajanje oziroma kar laž.”

“Letos bo RTV dobila iz državnega proračuna (torej Urada za narodnosti in ministrstva za kulturo) reci in piši okoli 12,3 milijona evrov. V letu 2026 bo dobila enak znesek RTV prispevka kot letos, torej 99,1 milijona in ob tem le za 13,9 milijona sofinanciranj. Torej le 1,6 milijona več kot letos. Pri tem pa se ve, da bodo stroški plač zaradi plačne reforme višji za 5,6 milijona, skupaj z božičnico pa 6,9 milijona!!!! Inflacija bo pa predvidoma za 2026 2 % in enako za 2027. Torej zakonskih predvidenih 13,9 milijona sredstev proračuna ne bo zagotovilo ‘zadostnega’ financiranja, kaj šele ‘stabilnega’ financiranja, kar že 25 let zahteva ustavno sodišče,” je zapisal nekdanji direktor.

Krpanje primanjkljaja “na horuk”

Tom Zalaznik, predsednik Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS) je za naš portal povedal, da “novela zakona na horuk ‘krpa’ luknjo v primanjkljaju zadostnega financiranja, s katerim se javna radiotelevizija sooča že leta”. Opozarja, da ne gre za sistemsko rešitev in meni da je nezadostna in neskladna z zapisano zahtevo ustavnega sodišča, da mora država RTV Slovenija “zagotoviti stabilen, zadosten in neodvisen vir prihodkov za njeno delovanje”. Za pozitivno je označil določitev simfoničnega orkestra in ostalih glasbenih sestavov v okvir javne službe.

“Ostala vsebina novele je skup nedoslednih in nekonsistentnih določb ter v protislovju s priloženimi obrazložitvami. Kot logična posledica še slabšega akta pred tem, novele ZRTVS-1B, ki RTV ni depolitizirala, pač pa repolitizirala ali transpolitizirala,” meni Zalaznik. Spomnil je tudi na to, da Ustavno sodišče RS še vedno ni odločilo, ali je predhodna novela skladna z ustavo ali ne.

Društvo novinarjev Slovenije je izrazilo obžalovanje, “če bo z novelo zamujena priložnost za sistemsko in samodejno usklajevanje RTV-prispevka z rastjo stroškov, kar bi končno umaknilo to vprašanje s polja politike in bi zagotovilo stabilno financiranje edinega medijskega javnega zavoda”.

“Na RTV Slovenija pozdravljamo predlagano novelo zakona, saj pomeni stabilno financiranje manjšinskih programov in glasbenih sestavov RTV Slovenija. Seveda bi si želeli tudi usklajevanja RTV-prispevka z inflacijo, kar bi pomenilo popolno neodvisnost,” je za STA povedala predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.

Glasbena produkcija postala javna služba

Narodnostnim programom RTV Slovenija se bo iz proračuna namenilo sredstva v višini desetih odstotkov pobranega letnega RTV-prispevka, glasbeni produkciji pa sredstva v višini štirih odstotkov. Lani je bilo pobranega za dobrih 99 milijonov evrov RTV-prispevka, kar bi pomenilo okrog 10 milijonov za narodnostne programe in okrog 4 milijone za glasbeno produkcijo. Novela zakona kot javno službo RTV Slovenija definira tudi glasbeno produkcijo, pod kar sodi Simfonični orkester, Big band ter otroški in mladinski pevski zbor.

Ponovni vstop politike v javni zavod

Finančni odbor po novem predlogu ne bo več posvetovalno telo sveta RTV Slovenija, ampak bo imel polno nadzorstveno funkcijo nad finančnim poslovanjem zavoda. Uprava bo od finančnega odbora morala pridobiti soglasje k predlogoma finančnega načrta in letnega poročila zavoda. Predsednik Sveta RTV Goran Forbici je že maja, ko je bila novela zakona o RTV v javni obravnavi, o okrepljeni vlogi finančnega odbora povedal: “Mislim, da s tem politika ne vstopa samo na stranska vrata, pač pa kar na glavna … Dejstvo je, da vlada imenuje dva predstavnika v finančni odbor prav zaradi tega. Ob prejšnji spremembi leta 2022 finančnemu odboru ni bila dana odločujoča vloga, pač pa svetovalna.”

Novela za člane Sveta RTV Slovenija predpisuje potrebno skrbnost dobrega gospodarja in odgovornost za škodo, ki bi nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti.