Donald Trump nas vedno znova preseneti. Nič drugače ni bilo z napovedjo ustanovitve Odbora za mir v Gazi, ki ga nekateri analitiki kličejo kar Trumpovi Združeni narodi. Slednje je jasno že odgovor na to, zakaj mnogi voditelji držav, ki so prejeli vabilo (med njimi je tudi predsednik vlade Robert golob), niso navdušeni nad tem, da bi se odboru pridružili.
Globlje smo pogledali v to, kaj naj bi ta odbor za mir v resnici bil ter poiskali mnenja analitikov, ki so o tej temi najbolj podkovani.
Trumpov »Svet za mir« (Board of Peace) je bil sprva predstavljen kot začasni mednarodni organ za nadzor premirja in povojne obnove Gaze. Z resolucijo Varnostnega sveta OZN, ki so jo ZDA same pripravile, je dobil formalno mednarodno legitimnost in mandat za sodelovanje pri nameščanju mednarodnih mirovnih sil ter upravljanju Gaze do reform Palestinske uprave. Na papirju naj bi šlo za tehnično in prehodno rešitev po vojni.
A razkritje statuta Sveta kaže, da Trump načrtuje bistveno širšo vlogo. Svet naj ne bi deloval le v Gazi, temveč bi se lahko vključeval v »vsa območja, prizadeta ali ogrožena s konflikti«, kot nekakšna bolj »okretna« alternativa obstoječim mednarodnim institucijam. Kritiki v tem vidijo poskus vzpostavitve novega, ameriško dominiranega globalnega organa, ki bi dejansko konkuriral Združenim narodom – instituciji, ki jo Trump že dolgo javno napada kot neučinkovito in ideološko pristransko.
Posebnost Sveta je tudi koncentracija moči v rokah samega Trumpa. Kot predsednik Sveta bi imel pravico imenovati izvršni odbor, vlagati veto na odločitve, izdajati direktive, ustanavljati ali razpuščati podrejene organe ter celo določiti lastnega naslednika. Stalne članice bi morale za članstvo plačati več kot milijardo dolarjev, kar odpira vprašanja o financiranju, nadzoru in dejanski legitimnosti organa. Nekatere države (npr. Francija) so že izrazile zadržke, druge – predvsem politično Trumpu bližje vlade – pa podporo.
Kar zadeva Gazo, je paradoksno, da v Svetu in njegovih ključnih organih trenutno ni palestinskih predstavnikov. Upravljanje javnih storitev naj bi prevzeli palestinski tehnokrati pod nadzorom sveta, medtem ko so v izvršnih telesih prisotni tudi Katar, Turčija in Egipt – kar je sprožilo ostre odzive Izraela. V petek je že bil objavljenih nekaj imen članov odbora. Med njimi so ameriški zunanji minister Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff, Trumpov zet Jared Kushner in nekdanji britanski premier Tony Blair.
Povabil je tudi predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina.Države članice bi imele v odboru triletni mandat, razen če bi plačale milijardo dolarjev za financiranje dejavnosti odbora in si pridobile stalno članstvo, je navedeno v osnutku ustanovne listine odbora, ki ga je pridobil Reuters.
Premier dr. Golob je prejel povabilo ameriškega predsednika Donalda J. Trumpa k pridružitvi v t.i. “Board of peace”. pic.twitter.com/MJpR0JIqSu
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) January 19, 2026
Pragmatični rezultati pred birokratizmom
Anlitik Amine Ayoub je v svoji kolumni za Y.net Global zapisal, da je dobo svetovnega foruma (s katero misli na Združene narode) začela nadomeščati doba svetovne sejne sobe, “v kateri je varnost blago, mir pa projekt, ki ga upravlja izbrana skupina direktorjev in vlagateljev.”
“»Odbor za mir« predsednika Donalda Trumpa ni več zgolj predlog za Gazo; postal je funkcionalna alternativa Varnostnemu svetu Združenih narodov in dejansko ustvaril tisto, kar diplomati imenujejo »Trumpovi Združeni narodi«. Ta novi mehanizem, ki mu predseduje Trump, želi nadomestiti birokratsko inertnost Združenih narodov s strukturo, ki daje prednost pragmatičnim rezultatom, je prepričan Ayoub in izgleda, da se večina komentatorjev z njim tudi strinja.
Maya Ungar, analitičarka Združenih narodov pri International Crisis Group, je šla v svojem komentarju še korak dlje, saj Trumpu oporeka odvzemanje avtoritete državam. »Nekateri pravijo, da gre za nov alternativni model Varnostnemu svetu ZN, drugi pa menijo, da gre za prevzem moči predsednika Trumpa, s katerim želi drugim državam članicam odvzeti del njihove avtoritete,« je Ungarjeva povedala za portal ABC.
Gershon Baskin, izraelski mirovni aktivist ter svetovalec izraelskim in palestinskim voditeljem, je dejal, da je Trump želel svetu pokazati, da ima on nadzor. »Trump želi poslati sporočilo, da resno misli z zaključevanjem konfliktov, in da je bil najboljši način za to pokazati, da tukaj on odloča,« je dejal. »Trump ima ta kompleks, da bo rešil svet — ni naključje, da listina novega Odbora za mir izrecno omenja njega kot predsedujočega, ne predsednika Združenih držav. Gre za odbor Donalda J. Trumpa.«
Owen Jones, kolumnist The Guardiana, je Trumpovo pobudo za odbor za mir poimenoval klasični neokolonializem. “V zaspani vasici Sutton Courtenay v Oxfordshiru, kjer je pokopan George Orwell, bi se morala tla sama od sebe tresti. To ni mir. To je goli neokolonializem. Niti en sam sedež ni namenjen Palestincu, kaj šele preživelim iz Gaze. Trump bo deloval kot predsedujoči v osebni funkciji, ne kot predsednik ZDA – z drugimi besedami, kot cesar Gaze.”
Stephen Zunes iz Univerze v San Franciscu je za BBC News dejal, da verjetno vsi Palestinci Trumpov odbor vidijo kot neokolonializem, gede na udeležbo in glede na to, da ni niti enega Palestinca, ki bi bil vključen v delovanje odbora. “Verjetno bi odbor lahko premaknil kakšno stvar naprej, prepričal Izraelce, da ne izgravajo premirja, Hamas odvrnil od vodenja Gaze. A na dolgi roks sem glede vprašanj pravega miru in varnosti ter na drugi strani pravičnosti precej skeptičen.”
Khaled Elgindy, raziskovalec na Quincyjevem inštitutu za odgovorno državništvo je za Reuters dejal. “Zna biti, da bo nadomeščanje dosedanjih multilateralnih institucij, kot so Združeni narodi, večja prioriteta kot upravljanje mirovnega procesa v Gazi. Mislim, da je to past, ki jo je Trumpova administracija prirpavila za mednarodno skupnost, ki je vanjo padla. Naj spomnim, da je Varnostni svet ZN, odobril Trumpo načrt za Gazo, v kateri je tudi Odbor za mir.”
Slovenija naj bi tožila Izrael
Slovenija je včeraj potrdila, da razmišlja o neposrednih pravnih korakih proti Izraelu, pri čemer možnost pridružitve tožbi na Meddržavnem sodišču vidi kot eno ključnih orodij mednarodnega pritiska. Na zunanjem ministrstvu poudarjajo, da gre za resno in premišljeno odločitev, ki mora temeljiti na trdni pravni podlagi ter prispevati k zaščiti mednarodnega prava in preprečevanju nadaljnjih kršitev humanitarnega prava.
Po navedbah diplomacije bo Slovenija pri tem sodelovala z državami, ki delijo podobna stališča, odločitev pa bo sprejeta v okviru vlade po zaključeni pravni in politični presoji. Pristop k tožbi Južne Afrike proti Izraelu naj bi bil signal, da Slovenija zagovarja odgovornost držav za ravnanja v oboroženih spopadih in da razmere v Gazi ne morejo ostati brez pravnega epiloga.
Po mnenju poznavalcev gre potezo razumeti v notranjepolitičnem kontekstu marčevskih državnozborskih volitev.
Edini smisel tega pridruževanja je, da se za potrebe volitev pogreva vprašanje Gaze.
Moj odgovor: naj najprej uredijo 30 dni do specialista. https://t.co/1GeRaE1Vjr
— Žiga Turk (@ZigaTurk) January 19, 2026
Komentirajo lahko naročniki