Poraba je zaradi božičnice in višjih plač v javnem sektorju porasla za 15 odstotkov, prihodki pa zgolj za 4,1 odstotka. Proračunski primanjkljaj je, brez upoštevanja interventnih ukrepov, kar za 1,5 milijarde evrov večji kot leto poprej. Takšen približno je vložek (izposojenega) denarja, ki ga je predsednik vlade Robert Golob iz državnega proračuna 2025 namenil za zmago na prihajajočih marčevskih državnozborskih volitvah.
Januarsko poročilo osrednjega nadzornika javne porabe, Fiskalnega sveta, je glede tega nedvoumno: stroški prekomerno rastejo, prihodki pa se upočasnjujejo, ker država manj pobere od davka od dohodka pravnih oseb, upočasnjuje pa se rast prihodkov od dohodnine.
Premier Golob se torej gre radodarnega slaščičarja na tuj račun v do sedaj še ne videnih razsežnostih. Na volivcih pa je, da to kaznujejo, saj se bo sicer podobnih potratnih prijemov iz proračunske malhe posluževala vsaka naslednja oblast, pišemo v komentarju.
Kot v svojem poročilu izpostavlja Fiskalni svet, je Leto 2025 je v javnofinančnem smislu zaznamoval izrazit preobrat. Primanjkljaj državnega proračuna se je – ob izključitvi interventnih ukrepov – povečal z zanemarljivih 0,2 milijarde evrov v letu 2024 na kar 1,7 milijarde evrov. Gre za občutno poslabšanje, ki po veljavnih proračunskih dokumentih ni zgolj prehodno: v letih 2026 in 2027 naj bi se primanjkljaj še dodatno poglobil in dosegel okoli 2,1 milijarde evrov letno.
Skupen primanjkljaj 2024 je sicer 2024 znašal 795 milijonov evrov ali 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Posebnost lanskega leta pa je, da primanjkljaj ni bil posledica izrednih kriz, kot so epidemija, energetska draginja ali poplave, temveč predvsem rezultat zavestnih ukrepov ekonomske politike. Med njimi izstopajo zimski regres in dodatek ter dodatno financiranje zdravstvene blagajne. Decembrski primanjkljaj, ki je znašal okoli 750 milijonov evrov, je bil tako primerljiv s kriznimi leti, a po vzrokih povsem drugačen.
Prihodkovna stran proračuna je rasla precej počasneje kot leto prej – le za 4,1 odstotka, potem ko je bila rast v letu 2024 več kot sedemodstotna. Ključni vir rasti so bila evropska sredstva, zlasti iz Načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike. Domači viri so bili pod pritiskom slabših gospodarskih razmer: občutno so upadli prihodki od davka na dohodek pravnih oseb, rast dohodnine pa se je umirila zaradi počasnejše rasti plač in uskladitve davčnih razredov z inflacijo.
Na drugi strani so odhodki brez interventnih ukrepov poskočili za skoraj 15 odstotkov, kar je petkrat hitreje kot leto prej. Glavni razlog so bili višji stroški dela zaradi začetka plačne reforme in izplačila zimskega regresa, pomembno pa so rasle tudi investicije, zlasti na področju obrambe. Realna tekoča poraba države že drugo leto zapored presega dolgoročno rast gospodarstva, kar z vidika vzdržnosti javnih financ predstavlja resno tveganje.
Realna tekoča poraba države že drugo leto zapored presega dolgoročno rast gospodarstva, kar z vidika vzdržnosti javnih financ predstavlja resno tveganje.
Bruto dolg države se je sicer le nekoliko povečal in ostaja blizu ravni pred epidemijo, Slovenija pa se po deležu dolga uvršča v zgornjo polovico držav EU. Pomemben blažilnik tveganj za zdaj ostaja visoka likvidnostna rezerva, a dolgoročni trendi kličejo po večji previdnosti fiskalne politike.
Ja res je, vsak vlada v letu pred volitvami nekaj iz državne malhe na bolj ali manj očiten način nameni za prepričevanje državljanov, do jo je vredno ohraniti na oblasti tudi po bližnjih volitvah. Ampak tako razbrzdanega trošenja na kredit, z namenom “podkupovanja” državljanov, da bi ja še enkrat oblast namenili Svobodi, še nismo doživeli.
Naročniška vsebina
En odgovor na “Znano, koliko denarja je Golob iz državnega proračuna potrošil za namene volilne zmage 2026”
Golob je res nenasiten in prekaša celo Tita, ki je živel kot kralj.
Golobu ni dovolj, da PRODAJA DRŽAVNO elektriko, ampak ima vsak dan več želja. Državljani in država Slovenija, pa ga ne brigajo nič.
Kdo bo odplačeval kredite, ki jih najema v tujini? On se hvali (čeprav ne daje iz svojega žepa, ampak iz tujega) kako ljudem nekaj daje – v bistvu pa s TUJIMI krediti, jemlje bodočim rodovom, ker bodo morali odplačevati vse te nerazumne kredite – zaradi nepotrebne porabe.
Komentirajo lahko naročniki