Ob koncu leta 2025 se svetovna diplomacija nahaja v enem najbolj napetih in hkrati negotovih obdobij od začetka ruske invazije. Po nedeljskem srečanju v Mar-a-Lagu med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim so uradne izjave polne optimizma o “zgodovinskem preboju”.
Vendar pa analize terena in javnega mnenja kažejo na globoke razpoke, ki bi lahko ustavile vsakršen mirovni proces.
Diplomatski šah v Mar-a-Lagu: Načrt brez ključnega akterja?
Donald Trump in Volodimir Zelenski sta razpravljala o t.i. 20-točkovnem mirovnem načrtu, ki predstavlja poskus zbližanja ameriških in ukrajinskih stališč. Trump trdi, da je dogovor “morda zelo blizu”, vendar kritiki, med njimi analitičarka Jennifer Kavanagh, opozarjajo na “déjà vu”: Zelenski je z obiska ponovno odšel brez trdnih zavez glede varnostnih jamstev, Trumpov optimizem pa meji na “magično razmišljanje”.
Glavna strateška hiba trenutnih pogajanj ostaja izključitev Rusije iz neposrednega oblikovanja dogovora. Medtem ko Washington in Kijev usklajujeta točke, Moskva na bojišču ohranja prednost in diktira svoje pogoje. Putin vztraja pri popolnem ukrajinskem umiku iz Donecka, kar je za Zelenskega politično samomorilna poteza, ki je ukrajinski parlament in javnost ne bi podprla.
Pogajanja se lomijo na treh ključnih stebrih:
Ozemeljska vprašanja: Rusija nadzoruje skoraj 20 % Ukrajine. Ameriški predlog o “prostih ekonomskih conah” na spornih območjih ostaja v praksi nepreizkušen in nejasen.
Vojaška moč: Predlog, da bi Ukrajina v miru ohranila 800.000 vojakov, velja za nerealnega. Kijev nima kadra, Evropa pa ne denarja za financiranje takšne sile, hkrati pa Rusija vsakršno tujo vojaško prisotnost označuje za rdečo linijo.
Varnostna jamstva: Kijev zahteva jamstva, podobna 5. členu zveze NATO, za obdobje do 50 let. Trump pa želi glavno breme teh jamstev in stroškov prevaliti na ramena Evrope.
Evropa na razpotju: Strah pred Trumpom in rusko vrnitvijo
Medtem ko se voditelji pogajajo, raziskava YouGov razkriva pesimizem prebivalcev stare celine. Raziskava, opravljena v Franciji, Nemčiji, Italiji, Španiji, na Poljskem in v Britaniji, kaže, da so Evropejci enotni le v tem, da mora Rusija plačati za obnovo in da Ukrajina sodi v EU.
Vse ostalo ostaja jabolko spora.
Naročniška vsebina
Mir – le pobožna želja?
Naročniška vsebina
Trenutno se zdi, da je največje upanje za končanje spopadov zgolj popolna izčrpanost obeh vojsk na bojišču, ne pa briljantna poteza svetovne diplomacije.
2 odziva na ““Zgodovinski preboj” pri mirovnem načrtu za Ukrajino? Prej “déjà vu”, pravijo analitiki”
Ankete so vedno odvisne od intenzivnosti reklame za to ali ono stvar. Propaganda po Evropi glede Rusije in Putina je že 10 let hudo negativna. Hkrati so po vsej EU tudi prepovedani ruski mediji, tako, da nam ” audi et altera pars” ni dana. Demoniziranje sicer v zadnjem, recimo, letu malo upada, a so novice in analize še vedno pretežno enostranske. Zato niti ne bi bilo potrebno delati anket javnega mnenja, saj so rezultati tudi brez tega znani. Dokler bo v medijih povedano, da so za ščurke v Parizu krivi Rusi, da ruski volkovi ogrožajo srnjad na Laponskem , da je za težave z javnim wifi- jem v Londonu kriv Rus ( ne verjamete, to vse to so si zares izmislili, je bilo objavljeno), ni za pričakovati kakih normalnih odgovorov respondentov v anketah. Toliko o anketah.
Ukrajina trenutno nadzoruje le še dva mesta v Donecku in sicer Kramatorsk in Slavljansk. Oziroma cca -20 % tega ozemlja. Da bo do pomladi 2026 izgubila še to je realno pričakovati. Čakati, da bodo Rusi prej izčrpani, kot Ukrajinci tudi ni realno pričakovati. Po zadnjih jesenskih in zimskih napadih na ukrajinsko elektro omrežje ima Ukrajina ( po njihovih lastnih podatkih) samo še cca 20% lastne električne energije. Vse ostalo je uvoz iz Madžarske, Slovaške, Evrope. Tudi želežniška infrastruktura je že dodobra uničena. Mesta so v temi, gospodinjstva imajo po 2 – 4 uri elektrike dnevno, ljudje se grejejo ob ognjih na ulicah…. Da ne govorimo o preostalem delu gospodarstva, ki je praktično uničeno. Komu se torej splača čakati na izčrpanost? Ukrajincem že ne. Racionalno bi torej bilo, da bi sprejeli ponujene pogoje. A za kaj takega moraš imeti pogum, kot je to izrazil pokojni papež Frančišek ( in so ga zato kritizirali).
Komentirajo lahko naročniki