Uporaba generativne umetne inteligence (UI) se v Evropi hitro širi, vendar razlike med državami ostajajo izrazite. Kot poroča Euronews, podatki Eurostata kažejo, da je leta 2025 približno tretjina prebivalcev EU, starih od 16 do 74 let, vsaj enkrat uporabila orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Gemini ali Grok.
A povprečje skriva velike regionalne razlike.
Med 33 evropskimi državami se delež uporabnikov giblje od zgolj 17 odstotkov v Turčiji do kar 56 odstotkov na Norveškem. Znotraj EU so na vrhu Danska (48 %), Estonija in Švica (po 47 %), medtem ko dno lestvice zasedajo Romunija (18 %), Italija (20 %) in več držav Balkana. Skupno v 13 državah generativno AI uporablja več kot 40 odstotkov prebivalstva, v osmih pa manj kot četrtina.
Slovenija je z 38 odstotki nekoliko nad povprečjem EU (33%).
Podatki razkrivajo jasen sever–jug in zahod–vzhod razkol. Nordijske in digitalno najbolj razvite države vodijo, zahodna Evropa je neenakomerna, južna, srednje- in jugovzhodna Evropa pa občutno zaostajajo. Med velikimi gospodarstvi EU sta pod povprečjem Italija in Nemčija, nad njim pa Francija in Španija.
Po mnenju raziskovalca Colina van Noordta z univerze KU Leuven glavni razlog za razlike ni pomanjkanje dostopa do tehnologije, temveč splošna digitalna razvitost in raven digitalnih veščin prebivalstva. V državah z nizko uporabo ljudje pogosto ne vedo, da generativna umetna inteligenca sploh obstaja, ali pa ne razumejo, kako bi jim lahko koristila. Ključno vlogo ima tako imenovana »UI pismenost«, medtem ko vladne strategije same po sebi nimajo odločilnega vpliva.
Uporaba UI je v EU izrazitejša v zasebne namene kot pri delu. Povprečno jo 25 odstotkov prebivalcev uporablja osebno, 15 odstotkov pa v službi. Razlike so velike: na Nizozemskem sta deleža skoraj izenačena, v Grčiji pa je razkorak več kot 20 odstotnih točk. Najmanj razširjena je uporaba UI v formalnem izobraževanju – povprečno le 9 odstotkov, z velikimi razlikami med državami.
Podatki kažejo, da generativna umetna inteligenca v Evropi sicer postaja vsakdanji pripomoček, a njena uporaba ostaja močno pogojena z digitalno kulturo, znanjem in praktičnim razumevanjem tehnologije – bolj kot s političnimi deklaracijami.
Komentirajo lahko naročniki