Včerajšnje soočenje na Prvem programu Radia Slovenija je bilo najostrejše doslej: 31 predstavnikov kampanj se je spopadlo o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Številke govorijo same zase – 24 govorcev je zakon odločno zavrnilo, le 9 ga je branilo. Razmerje, ki že samo po sebi nakazuje, kako močan upor je sprožil predlog, ki ga je po vetu državnega sveta julija potrdila koalicija.
Nasprotniki so bili neizprosni. Zdravniška stroka je nastopila enotno: vse ključne organizacije, od Zdravniške zbornice do Medicinske fakultete, zakon zavračajo. Dr. Urh Grošelj je opozoril, da bi legalizacija asistiranega samomora lahko družbo speljala na drsečo pot, kjer se najšibkejše posredno priganja k smrti. Upokojena družinska zdravnica Anda Perdan je dodala grenko izkušnjo: v desetletjih dela ni srečala bolnika, ki bi »neznosno trpel« tako, da ga medicina ne bi mogla pomiriti. Aleš Primc je opozoril na konkretne luknje v zakonu. Svojci ne bi bili obveščeni, vzrok smrti bi se lahko prikrival, podpis pa ne bi bil vedno potreben.
Številni so poudarili, da Slovenija še zdaleč nima urejenega osnovnega zdravstva: 150.000 ljudi brez osebnega zdravnika, paliativa je komaj v zametkih, hospici redki. »Ko država ne zmore dostojnega življenja, ponudi dostojno smrt,« je sarkastično povzel eden od govorcev. Strah pred zlorabami, pritiski na starejše in invalide ter odpiranje vrat »kulturi smrti« je bil skupni imenovalec nastopov od SDS, NSi, SLS pa vse do civilnih društev in verskih skupnosti.
Zagovorniki, med njimi predstavniki Svobode, SD in Levice, so vztrajali pri »pravici do avtonomne odločitve« in sklicevali na lanskoletni posvetovalni referendum. Vendar so se včeraj zdeli presenetljivo tihi, njihovi nastopi so bili krajši, manj konkretni in niso odgovorili na kopico strokovnih pomislekov, ki so letela čez mizo.
Pred nedeljskim glasovanjem, kjer mora za zavrnitev zakona proti glasovati vsaj 339.205 volivcev, je včerajšnje soočenje jasno pokazalo: večina organizirane družbe, zdravniki, upokojenci, verske skupnosti, starši, invalidi, vidi v tem zakonu nevaren korak v napačno smer. Nedvomno gre za eno najtežjih odločitev v novejši slovenski zgodovini. In morda tudi za zadnjo priložnost, da se ustavi nekaj, kar mnogi dojemajo kot nepopravljivo napako.
Komentirajo lahko naročniki