Soočenje, ki odmeva: mlada zdravnica proti zdravniškemu veteranu – najboljši deli (video)

20. 11. 2025, 06:31

4 minute branja
Deli

Bonus Safari – predreferendumsko soočenje o asistirani samousmrtitvi med predstavnikoma dveh generacij zdravnikov je poželo obilo pozornosti na YouTubu in družbenih omrežjih. “Opažam, da je kakovost soočenja bistveno večja z odsotnostjo politikov in/ali Primca. Ti liki so strup za normalno razpravo!” je bistvo na X-u zajela Tamara Langus ter ob Planetovem priporočila soočenje med zdravnikoma na Zanima.me.

Soavtor in zagovornik zakona dr. Dušan Keber ter nasprotnica zakona dr.  Gaja Maja Klarendić se o marsičem v zvezi s skrbjo zdravnika za pacienta ob koncu življenja strinjata. Razhajata pa se v treh ključnih točkah: v interpretaciji Hipokratove prisege, o vlogi zdravnika pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ) in o tem, kakšne posledice bo sprejetje zakona prineslo.

Gre torej za “siljenje” zdravnikov v pomoč pri samomoru, ker lajšanje trpljenja na druge načine ni dostopno? Profesor Keber se s tem ne strinja, prav tako v tem kontekstu ne pristaja na uporabo termina samomor, nevrologinja Klarendićeva pa opozarja, da ker nimamo zakona o paliativi, bi PPKŽ v primeru sprejetja zakona postala edini uzakonjeni izhod iz neznosnega trpljenja.

V Bonus Safariju sta svoja stališča o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja soočila nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je tudi soavtor zakona, in zdravnica nevrologinja, ki se ukvarja tudi s paliativno oskrbo, Gaja Maja Klarendić.

Hipokratova prisega nekoč in danes

Dušan Keber je uvodoma povedal, da ima Hipokratova prisega tudi po 2.500 letih še vedno velik simbolni pomen, da pa se je skozi leta razvijala in spreminjala in da se je trditev: “Prisežem, da ne bom nikoli nikomur, tudi če bi me prosil, zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na takšno misel,” skozi čas relativizirala.

Gaja Maja Klarendić je glede neškodovanja bolniku povedala, da “je dejstvo, da mi zdravniki vemo, da z zdravljenjem vedno povzročamo tudi nekaj škode”, meni pa, da je bistveno, “da škoda nikoli ne sme biti glavni učinek, ki ga hočemo z nečim povzročiti”.

Dušan Keber se sprašuje ali je bolj humano pacientu pomagati pri prostovoljnem končanju življenja ali ga pustiti “t. i. naravni smrti, da pravzaprav dotrpi v nekaj dnevih, včasih tudi v nekaj tednih”.

Kot primer navaja pacienta, ki ga postavimo v paliativno sedacijo, ga odklopimo z ventilatorja – mu odstavimo marsikaj, česar dejansko ne potrebuje več.

Kot odgovor ponudi etiko, ki so jo za svojo vzeli zdravniki v državah, ki so zakonsko uredile PPKŽ: “da je zdravnikova dolžnost ne borba za življenje za vsako ceno ali pa če rečem zelo grobo – preživetje organov človeka, ki ni več človek –, ampak je borba za pacienta samega kot osebo, ki trpi in se mu pomaga”.

Edina zdravnikova zakonska dolžnost lajšanja trpljenja: PPKŽ

Gaja Maja Klarendić je na Kebrovo izkušnjo, ko je njegov sorodnik, ki je več let čakal na presaditev kolka in je zaradi neznosnih bolečin storil samomor, odgovorila, da se to morda ne bi zgodilo, če bi mu kolk zamenjali v treh tednih. ZPPKŽ namreč za uresničitev pacientove pravice predvideva zelo kratke roke, na mnoge druge zdravstvene storitve pa se čaka nedopustno dolgo, slabo je dostopna tudi paliativna oskrba.

“Meni se zdi nedopustno, da neznosno trpljenje ostane neznosno trpljenje v vseh drugih oblikah, razen v tem primeru, da je to (PPKŽ) edini izhod, ki ga bomo s tem zakonom dobili uzakonjenega,” je dejala.

Dušan Keber: “Najprej se moram vnaprej izogniti tega spolzkega področja, da bi rekli: ‘Ja, ta zakon imamo zato, ker nečesa drugega ne moremo nuditi. Da je to substitucija za to, kar bi pacient moral dobiti, pa ne dobi’.”

Zdravnike se v PPKŽ sili

ZPPKŽ je svetovni unikum v tem, da prostovoljno končanje življenja definira kot pacientovo pravico, pri uresničevanju katere ima osrednjo vlogo njegov osebni zdravnik. Klarendićeva meni, da bi bilo bolje, če bi zdravnik zgolj potrdil diagnozo, z uresničevanjem pacientove pravice do PPKŽ pa se ne bi ukvarjal, Keber pa meni, da je ravno vključenost zdravnika prednost, ki jo slovenski zakon prinaša.

“Zakaj ste naredili zakon, ki v resnici sili zdravnike, da to počnejo?” je Klarendićeva vprašala sogovornika:

Oglejte si celotno soočenje:

Vam je ta objava všeč? Naša produkcija stane. Podprite nas s sklenitvijo naročnine. Za manj kot 5 € mesečno dobite dostop do premium vsebin – od specialnih Safarijev samo za naročnike, do dodatnih komentarjev, poglobljenih člankov in analiz. Več tukaj.

Komentirajo lahko naročniki