Evropska unija in Združene države Amerike sta sklenili nov trgovinski dogovor, ki močno vpliva na številne industrije, zlasti na avtomobilski, energetski in farmacevtski sektor. Čeprav naj bi bil namen dogovora zmanjšanje napetosti in večja stabilnost v čezatlantskih odnosih, prinaša tudi precejšnje obveznosti za EU in sproža številne kritike znotraj evropskega gospodarstva.
Na papirju gre za kompromis, v praksi pa se poraja vprašanje, ali si je Evropa morda “izpogajala” previsoko ceno za začasno pomiritev napetosti z ZDA. Po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da je v tej igri Trump ves čas igral z boljšimi kartami in da je za EU še vedno bolj pomembno, da si je izborila carine, s katerimi spet omogoča svojim podjetjem predvidljivo gospodarsko okolje.
Kaj še je obljubila EU?
Ključni del dogovora so 15-odstotne carine, ki jih bodo ZDA uvedle na evropske izdelke, med njimi tudi avtomobile in farmacevtske proizvode. Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da dogovor vključuje tudi izjeme – brez carin ostajajo letalske komponente, določene kemikalije, generična zdravila, kmetijski proizvodi in oprema za polprevodnike. Iz dogovora so izvzeti tudi jeklo in aluminij, kjer ameriške carine še vedno znašajo kar 50 odstotkov. Bruselj in Washington o teh temah nadaljujeta pogajanja, ki naj bi v prihodnje prinesla znižanje dajatev ali uvedbo kvotnega sistema. Prav tako ostaja nejasno, kako bo urejeno področje alkoholnih pijač, kjer so stališča obeh strani še neusklajena.
Poleg carin se je EU zavezala k obsežnim gospodarskim obveznostim: iz ZDA bo v treh letih uvozila energente v vrednosti 750 milijard dolarjev, kar je več kot dvakratnik trenutnega letnega uvoza. Hkrati bo evropski kapital vložil dodatnih 600 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo, predvideni pa so tudi obsežni nakupi vojaške opreme. Kritiki opozarjajo, da bo takšno povečanje uvoza iz ZDA vplivalo na energetsko in industrijsko strategijo EU, predvsem pa na konkurenčnost evropskih proizvajalcev.
Kaj vse je vplivalo na dogovor? Trump je imel v rokah več asov kot EU
Dogovor spremljajo ostre reakcije iz vrst evropskega gospodarstva. Nemško združenje BDI je opozorilo, da gre za »nezadosten kompromis«, ki pošilja napačen signal gospodarskemu sodelovanju. Nemški avtomobilski proizvajalci kljub določenemu olajšanju opozarjajo na dodatne stroške, morebitno izgubo tržnega deleža in pritisk na zaposlovanje. Ekonomisti menijo, da bi lahko dogovor dolgoročno zavrl rast izvoza in zmanjšal prihodke podjetij, ki so doslej uspešno prodajala v ZDA.
Tudi politične okoliščine dogovora vzbujajo pomisleke. EU je v pogajanja vstopila z omejenim manevrskim prostorom, saj se je soočala z grožnjo dodatnih carin, ki jih je napovedal Donald Trump. Ta je z napovedjo novega vala ukrepov izsilil hitro rešitev, obenem pa ohranil osnovno carinsko stopnjo v višini 15 odstotkov – kar bo ameriškemu proračunu verjetno prineslo milijardne prihodke. Leta 2023 so ZDA na evropski izvoz pobrale približno sedem milijard evrov carin, EU pa na ameriški izvoz le tri milijarde.
V ozadju dogovora se skriva tudi varnostna odvisnost Evrope od ZDA. Grožnje Rusije so nekatere članice EU, predvsem na vzhodu, spodbudile k bolj spravljivemu tonu, saj niso želele tvegati političnega zaostrovanja z Washingtonom. Po drugi strani je Evropska komisija grozila z uvedbo povračilnih carin na ameriške izdelke, kot so letala, viski in agrumi – a je na koncu popustila.
Čeprav je bil s sporazumom preprečen nadaljnji trgovinski konflikt, številni menijo, da gre zgolj za začasno rešitev. Evropska podjetja potrebujejo več predvidljivosti, stabilne pogoje poslovanja in enakopravno obravnavo v mednarodni trgovini. V prihodnjih mesecih bo zato ključno, kako bodo potekala pogajanja o odprtih vprašanjih in ali bo EU sposobna zaščititi svoje dolgoročne interese.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
V zadnjih 12 mesecih je Slovenija v ZDA izvozila za približno 900 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 1,2 milijarde evrov. Velik delež tega uvoza (kar dve tretjini) predstavlja nabavne aktivnosti ene izmed večjih farmacevtskih multinacionalk s sedežem v Sloveniji, kar nekoliko popači dejansko sliko trgovinske menjave. Kljub temu se je tudi brez upoštevanja tega vpliva uvoz iz ZDA v Slovenijo povečal za kar 40 odstotkov. Po drugi strani je izvoz v ZDA v zadnjem letu zrasel za pet odstotkov, vendar se je v zadnjih petih mesecih upočasnil in padel za sedem odstotkov – predvsem zaradi manjšega izvoza strojev ter jekla in aluminija.
Nekateri sektorji pa še vedno beležijo rast – med njimi izstopajo cestna vozila, plastične mase in kompleksni instrumenti z visoko dodano vrednostjo. Kljub dogovoru med ZDA in EU analitik GZS Bojan Ivanc meni, da ta ne bo imel bistvenega vpliva na BDP Unije. Poudarja, da so ZDA sicer najpomembnejša zunanja trgovinska partnerica EU, a da je za evropsko gospodarstvo še vedno ključnega pomena notranja trgovina med državami članicami.
Komentirajo lahko naročniki