Trump napovedal možnost vojaške operacije na kopnem v Venezueli in še kje

Predsednik Donald Trump je v torek nakazal dramatično širitev ameriške vojaške strategije proti domnevnim preprodajalcem mamil, ki se po Latinski Ameriki premikajo po kopnem. Obstoječe operacije ZDA, usmerjene predvsem v napade na čolne v Karibih in Tihem oceanu, bi se lahko prvič razširile tudi na cilje na tujem ozemlju.

Na srečanju kabineta je Donald Trump na vprašanje o nedavnih pomorskih operacijah dejal: »Začeli bomo izvajati te napade tudi na kopnem. Kopno je veliko lažje. Poznamo poti, po katerih hodijo. Vemo vse o njih. Vemo, kje živijo. Vemo, kje živijo tisti slabi. In zelo kmalu bomo začeli tudi s tem.« O natančnem času ali lokaciji sicer ni govoril.

V zadnjih tednih so ameriški uradniki razpravljali o možnih operacijah v Venezueli, kjer Washington obtožuje predsednika Nicolása Madura, da sodeluje z mamilarskimi karteli. Maduro to zanika. Trump pa je poudaril, da napadi ne bi bili omejeni le na Venezuelo. Po njegovih besedah je »vsaka država, kjer se proizvajajo ali pretakajo prepovedane droge, predmet napada«. Posebej je izpostavil Kolumbijo, ki jo ZDA že dlje časa kritizirajo zaradi šibkega nadzora nad trgovino s kokainom.

Vojaška navzočnost ZDA se krepi

Ameriška vojska je v zadnjih mesecih dodatno okrepila svojo prisotnost v Karibih. V regijo je napotila letalonosilko USS Gerald R. Ford, na Portoriko pa letala F-35. Trump je med vikendom dodal, da bi bilo treba »zračni prostor nad Venezuelo obravnavati kot zaprt«.

Morebitni kopenski napadi bi pomenili izrazito stopnjevanje trenutnih operacij, v okviru katerih so bile po podatkih administracije doslej tarča več kot 20 domnevnih »mamilarskih čolnov«, ubitih pa naj bi bilo več kot 80 ljudi.

Operacije že sprožajo burne odzive. Demokratski kongresniki in nekateri republikanci opozarjajo, da administracija deluje brez trdne pravne podlage in brez zadostnih dokazov, da so bila tarčna plovila res povezana z mamili. Bela hiša vztraja, da so ZDA v »ne-mednarodnem oboroženem konfliktu« s karteli, ki jih obravnava kot teroristične skupine.

Pravne polemike in očitki o možnih vojnih zločinih

Časnik The Washington Post je razkril, da je prvi napad 2. septembra vključeval tudi drugi udar, s katerim so ubili dva preživela, ki sta se oprijemala razbitin. Pravni strokovnjaki in člani Kongresa opozarjajo, da bi to »lahko pomenilo vojni zločin«. Bela hiša je potrdila drugi udar, a vztraja, da je bila operacija izvedena zakonito.

Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer je v torek opozoril, da bi vsak kopenski napad »bil akt vojne, in Kongres bi uveljavil Zakon o pristojnostih za vojno«. Gre za zakon iz leta 1973, ki omejuje predsednikovo pristojnost za izvajanje vojaških operacij brez odobritve Kongresa.

Doslej so poskusi Kongresa, da bi omejili Trumpovo kampanjo, propadli. Senat je prejšnji mesec za las zavrnil resolucijo, ki bi prepovedala napade na Venezuelo brez razglasitve vojne. Propadel je tudi poskus, da bi ustavili napade na domnevne mamilarske čolne.

Ostri odzivi iz Latinske Amerike

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je bil jasen. Medtem ko brani prizadevanja svoje vlade v boju proti drogam, je Trumpa posvaril: »Ne ogrožajte naše suverenosti, ker boste prebudili jaguarja.«

Venezuelski uradniki ZDA že dlje časa obtožujejo, da želijo destabilizirati državo in strmoglaviti Madura. Trump v zadnjih izjavah še ni razkril, kakšne ukrepe natančno načrtuje, je pa sredi novembra dejal, da ima odločitev »približno« že sprejeto.

Kakršenkoli premik proti kopenskim napadom bi pomenil eno največjih sprememb ameriške vojaške strategije v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih – in sprožil nove politične ter pravne spopade tako doma kot v regiji.