To je zgodba o propadu nekoč vrhunskega dela slovenske medicine

Trenutno je njihov propad najbolj izpostavljen, čeprav se ni začel včeraj. Si pa velja njihovo zgodbo zapomniti, ker se bo kot domino pojavila tudi v drugih strokah.

Poklic maksilofacialnega kirurga je še bolj zahteven od zahtevnega. To je edina veja znotraj medicine, ki poleg same specializacije zahteva tako študij medicine kot dentalne medicine, tako da MAFA kirurga pod 35 let nekako ne boste našli. To je tudi prav, saj popravljajo obrazne kosti pri hudih prometnih nesrečah, udarcih, rakih, tudi pri malformacijah kot npr. zajčje ustnice. Takšne natančnosti ne dobiš z vikend tečaji.

Pred leti je naša maksilofacialna kirurgija imela svetovni sloves.

Tako zelo, da so pacienti prihajali iz tujine, celo z Bližnjega Vzhoda. Plačevali so UKC-ju za kvalitetno opravljene operacije. UKC pa je zadržal praktično ves ta denar zase, namesto da bi ga pošteno razdelil tudi tistim, ki so paciente pripeljali. Posledično so kirurgi bili manj motivirani, da bi delali več. In so nekateri šli na svoje.

Kaj se zgodi, ko gre MAFA kirurg stran od klinike? Na Stomatološki kliniki se dela vse, tudi najbolj kompleksne operacije. Ko pride huda prometna nesreča, je velika verjetnost, da bo MAFA kirurg tam. Če je teh kirurgov malo ali nič, bo moral obraz popraviti pač kdo drug, ki za to ni specializiran. Rezultat bo neizbežno slabši. Ta kirurg, ki je odšel v zasebništvo, pa ne bo več popravljal prometnih nesreč ali operiral karcinomov glave, ker se to dela samo na kliniki. Bo pa delal manjše in manj zahtevne posege, kot so ekstrakcije in izklesi zob, implantate in male kirurške posege, kjer ne rabiš splošne anestezije, opremljene operacijske dvorane ali specialistov več strok naenkrat.

Prava lose-lose situacija, kjer vsi izgubimo. A v ambulanti lahko zdravnik sam razporeja kaj bo delal, koliko časa si bo vzel, katere materiale bo uporabil in koliko bo računal. Te svobode v UKC nima, ker tam vse določa nekdo drug, daleč po hierarhiji navzgor.

Najprej je nekako šlo …

Nekaj časa se je tako vzpostavilo stanje, kjer so MAFA kirurgi delali pretežno na kliniki, kjer so uživali v reševanju kompleksnih primerov, za katere so se tako dolgo šolali, in kjer so kakšen dan na teden popoldne delali pri zasebniku lažje posege, kjer so krajšali čakalne dobe in si popravili javnosektorsko plačo, ki je slaba. (Pravzaprav ali je plača slaba ali ne je stvar vsakega posameznika – žal imamo v postkomunistični Sloveniji kolektivne pogodbe, kjer imamo vsi enake plače, namesto da bi se vsak sam dogovarjal, za koliko je pripravljen delati. Tema za drugič.)

Torej, na področju maksilofacialne kirurgije je bil vzpostavljeno nekakšno ravnotežje, kjer je bil program izpolnjen, vrhunski strokovnjaki so bili na voljo in so delali tako, da so na koncu meseca (z dodatnim delom) bili s plačami vsaj toliko zadovoljni, da so delali naprej.

… in potem pride Golob

Do Goloba. Naš trenutni predsednik vlade je napovedal totalno vojno zdravstvu, ki jo vestno bije in pušča žrtve levo in desno. Totalna vojna proti zdravstvenim delavcem pa je zato, ker naš premier ne mara drugačnega mnenja. Dr. Muževič je opisal svojo izkušnjo, ko je prišel na Strateški svet govoriti o ZZDej (Zakon o Zdravstveni Dejavnosti).

Na začetku sestanka je vkorakal Golob in povedal, da bo zakon sprejet in da ne bo poslušal argumentov proti.

S tem človekom imamo opravka. Katastrofalen zakon, kjer gospod ne bo poslušal nasprotnega mnenja strokovnjakov. Kam lahko to pelje drugam kot v propad? Mimogrede, zdravniki še vedno stavkamo, kmalu bo dve leti.

Bi si mislili, da bo stranka z imenom Gibanje “Svoboda” prineslo več svobode državljanom? Nasprotno: vsi zakoni, ki jih sprejema ta vlada omejujejo manevrski prostor državljanov in povečujejo proračun ter pristojnosti vlade. ZZDej je zakon, ki vnaša še manj svobode v že tako hiperreguliran poklic, kot je zdravniški. Kar naenkrat bo minister določal, kje sme kdo delati, za koliko denarja in pod kakšnimi pogoji.

Če preberete zakon, je delo drugje praktično onemogočeno.

Izbira, ki je ne bi bilo treba

Preden nadaljujemo: ali je delo v zasebnem in v javnem problem? Sploh ne. Vsak pacient, ki je oskrbovan zunaj javnega zdravstva, krajša čakalne vrste. A je tukaj Golob zaigral na zavist predvsem skrajne levice, ki bi imela vse, kar imajo uspešni, razen njihovih služb.

V primeru naše MAFA pomeni, da jih je Golob postavil pred popolnoma nepotrebno izbiro: ali bodo delali težke a zanimive operacije v UKC za malo denarja ali bodo šli v svoje zasebne ambulante delat lahke primere za več denarja. Vsak uživa v strokovnih izzivih, a je treba tudi preživeti in odplačati kredite. Izbrali so, da gredo drugam. In zdaj bo oddelek propadel. Kdo bo ponoči operiral politravme? Kakšno bo preživetje po operacijah raka glave in vratu? Za paciente bo nedvomno slabše.

Namesto “MAFA” vstavite drugo specializacijo, ker se identični scenariji dogajajo tudi drugod. Kompleksna medicina, ki se izvaja samo v bolnišnicah, bo osiromašena, ker je ta vlada prisilila zdravnike v izbire, ki si jih niso želeli. A zdaj so se odločili in bodo posledice tu. Škoda le, da bo te posledice v polnosti doživel naslednji minister za zdravstvo, ko bodo Golob in njegova vlada že globoko na smetišču zgodovine.