Slovenija je dežela z izjemno bogato čebelarsko tradicijo. Generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj za svetovni dan čebel uradno razglasila leta 2017, datum pa ni izbran naključno. Gre za rojstni dan Antona Janše (1734–1773), slovenskega pionirja sodobnega čebelarstva iz Breznice na Gorenjskem. Njegov vpliv je bil tako močan, da je cesarica Marija Terezija po njegovi smrti odredila, da se v vseh čebelarskih šolah cesarstva poučuje izključno po Janševih načelih.
Slovenija se ponaša tudi s svojo avtohtono kranjsko čebelo (znano kot kranjska sivka ali kranjica), ki slovi po delavnosti, mirnosti in odlični orientaciji. Čeprav je na svetu znanih več kot 20.000 vrst čebel – med katerimi je zadnja senzacija vrsta Lucifer z majhnimi rožički, odkrita leta 2025 – ima kranjska sivka v naših srcih in naravi posebno mesto. Po podatkih SURS-a v Sloveniji aktivno čebulari okoli 11.000 čebelarjev, ki letno pridelajo približno 1.000 ton medu.
Danes je Svetovni dan čebel. 🐝 morajo za en sam kilogram 🍯 obiskati kar 4 milijone 🌸.
Njihova pridnost nima meja, z opraševanjem tiho skrbijo za večino sadja, zelenjave in hrane na naših krožnikih. Zaslužijo si ves naš poklon. 🙏💛🐝 pic.twitter.com/w4twMNgsZo— Igor Derenda (@IDerenda) May 20, 2026
Letošnji svetovni dan čebel poteka pod mednarodnim geslom »Skupaj s čebelami za ljudi in planet«. Kljub lepim besedam pa je v Mariboru, kjer poteka Mednarodni forum o ukrepanju na področju trajnostnega čebelarstva, ozračje napeto. Čebelarska zveza Slovenije na čelu s predsednikom Boštjanom Nočem je odpovedala udeležbo na vseh uradnih dogodkih, vključno z večerno podelitvijo nagrad zlata čebela, kjer sodeluje predsednica države Nataša Pirc Musar.
Razlog? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je iz programa umaknila samostojno predavanje dr. Nika Lupšeta (ČZS) o pereči problematiki ponarejenega medu, menda zaradi časovne stiske.
»Ta dogodek bojkotiramo z jasnim sporočilom, da svetovni dan čebel ni čas za fotografiranje in prikrivanje problemov, ampak za njihovo reševanje,« je za N1 dejal Noč, ki vodi tudi Evropsko čebelarsko zvezo.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) obžalujejo odločitev zveze in pojasnjujejo, da tema ni bila cenzurirana. Namesto 15-minutnega samostojnega predavanja so predstavniku ČZS ponudili sodelovanje na okrogli mizi v okviru iste tematike, kar naj bi omogočilo širšo strokovno razpravo.
Za Noča je takšen izgovor nesprejemljiv in ponižujoč. Prepričan je, da gre za popuščanje pritiskom FAO in pometanje resnih težav pod preprogo, saj naj bi bil slovenski predstavnik na prejšnjih sestankih v Bruslju izjemno kritičen do počasnega delovanja evropskih organov.
Težava, na katero opozarjajo slovenski čebelarji, je alarmantna za vse potrošnike. Raziskave Evropske komisije kažejo, da je kar 47 odstotkov medu na evropskem trgu ponarejenega.
Ne gre le za nelojalno konkurenco domačim pridelovalcem, temveč za veliko prevaro kupcev, ki namesto zdravilnega naravnega proizvoda nevede uživajo sladkorne sirupe, ki so lahko zdravju škodljivi. Na ministrstvu sicer dodajajo, da se aktivno borijo za transparentnost – tako bo morala biti od junija 2026 na embalaži medu jasno označena vsaka država porekla.
Kljub političnemu in strokovnemu zapletu pa čebelarski duh med ljudmi ostaja živ. Lokalni turistični vodnik in čebelar Borut Ambrožič je razvil edinstven turistični produkt »Po poteh medovitih dreves v mestnih parkih Maribora«, ki bo predstavljen v okviru letošnjega Festivala Lent (Otroški lent). Projekt bo najmlajšim in naključnim obiskovalcem na čudovit način približal pomen opraševalcev, ki poskrbijo za kar 80 odstotkov vseh gojenih rastlin na svetu.
Komentirajo lahko naročniki