Časopisa Delo in Dnevnik sta v roku tedna dni objavila vsak svojo javnomnenjsko anketo. Tradicionalno sta merila tudi “priljubljenost politikov”, pri čemer so razlike med obema lestvicama več kot očitne. Nekateri politiki med eno in drugo lestvico izgubljajo ali pridobivajo tudi do 10 in več mest, precejšnje so tudi njihove razlike v povprečnih ocenah.
Če dve javnomnenjski agenciji v roku tedna dni izmerita takšne razlike pri domnevni (ne)priljubljenosti politikov med Slovenci, v čem je potem sploh njihov namen in smisel?
Lestvice priljubljenosti politikov so sestavni del vseh rednih mesečnih meritev javnega mnenja, ki jih za dnevno časopisje in televizijo POP TV pripravljata agenciji Mediana in Ninamedia.
In čeprav strokovnjaki, med njimi najglasneje Andraž Zorko iz Valicona, opozarjajo, da tovrstne meritve nimajo pravega smisla, saj ne povedo kaj dosti o dejanski podpori politikom in njihovim strankam, ostajajo neizogiben medijskih poročanj o odnosu ljudi do izvoljenih predstavnikov ljudstva. So namreč hvaležen material, ki lahko z lepimi grafikami zapolni medijski prostor, hkrati pa ustvarja vtis tekmovalnosti med politiki za ljudsko ljubezen.
Najprej takšne poizvedbe ne merijo dejanskega političnega dosega posameznih politikov, temveč kvečjemu njihovo odbojnost. Predsednik SD-ja Matjaž Han je denimo aboniran na 2. mestu, čeprav njegova stranka v anketah in nenazadnje na volitvah običajno pristane pri okoli 6 odstotkih. Han je pač nekonflikten politik, ki mu povprečne ocene (2 ali 3, morda celo 4) pripisujejo tudi tisti, ki Socialnih demokratov ne volijo, njihovi volivci pa ga morda ne kujejo v zvezde s samimi peticami. To zadostuje za visoko povprečno oceno okoli 3.
Po drugi strani predsednik vodilne stranke na anketah, Janez Janša, na lestvicah priljubljenosti politikov nikoli ne seže visoko. Pri dobri petini anketirancev sicer dobiva zloščene petice, a pri ostalih, sploh volivcih levih strank bržkone same enice, redkeje kakšno dvojko, kaj več pa zgolj izjemoma. Tovrstna razporeditev ocen pa prinese nižjo uvrstitev kot je njegov dejanski doseg, oziroma stranke, ki jo vodi. Podobno, v obratni smeri, velja za predsednika Svobode Roberta Goloba.
Isti politiki različno priljubljeni v Delu in Dnevniku oz. Večeru
Zanimiva pa je tudi primerjava lestvic politikov, ki jo objavljajo v Delu (Mediana) in pa v časopisih Dnevnik in Večer, za katere ankete izvaja Ninamedia. Čeprav naj bi merili isto stvar – “merjenje priljubljenosti slovenskih politikov”, kot zapišejo v Dnevniku, oziroma “Barometer priljubljenosti”, kot to naslovijo v Delu, so rezultati vidno različni.
Na obeh avgustovskih lestvicah sta sicer na vrhu Nataša Pirc Musar in Matjaž Han, ampak že omenjena s precej različno povprečno oceno. V nadaljevanju pa nastanejo velike razlike. V Delu je denimo 3. minister za finance Andrej Šircelj, ki ga Dnevnik sploh nima na lestvici, 4. Jernej Vrtovec je v Dnevniku tri mesta nižje, peti Cigler Kralj 5 mest nižje, Matoza Dnevnik spet nima, 7. Marko Lotrič pa je na lestvici Dnevnika celo zadnji, 20.. Premier Janez Janša, 9. pri Delu, na lestvici Dnevnika oz. Ninamedie zaseda šele 15. mesto.
Imamo pa tudi drugo skupino politikov, ki se glede na Delov Barometer priljubljenosti na Dnevnikovi lestvici močno povzpnejo. Prvi med temi je Robert Golob, ki iz 13. mesta v Delu “napreduje” kar na 3. mesto v Dnevniku, podobno Luka Mesec iz 14. mesta v Delu napreduje na 4. v Dnevniku, močno se povzpneta tudi Asta Vrečko in Zoran Janković.

Še zanimivejša je sestava lestvic. Na vsaki je 20 politikov, vendar je skupnih samo 12. To pomeni, da je kar 8 politikov samo na Medianini lestvici in 8 samo na Ninamedijini. Samo pri Mediani so: Andrej Šircelj, Franci Matoz, Tadej Ostrc, Valentin Hajdinjak, Meira Hot, Jelka Godec, Katja Kokot in Borut Sajovic. Samo pri Ninamedi pa: Alenka Bratušek, Matjaž Nemec, Vladimir Prebilič, Marjan Šarec, Klemen Boštjančič, Irena Joveva, Matej Tonin in Nataša Sukič.

Nekaj so intervali zaupanja, statistične napake in druge statistične značilnosti vzorcev. Spet drugo je različen metodološki pristop. Pa vendar, tako za eno in drugo anketo lahko v tisku, ki da nekaj nase, preberemo, da merita priljubljenost politikov na reprezentativnem vzorcu za slovensko volilno telo.
Od kod torej takšne razlike?
Naročniška vsebina








2 odziva na “Sta popularnejša Janša in Vrtovec ali Golob in Mesec? Zakaj lestvice priljubljenosti politikov zgledajo lepo, ne povedo pa (skoraj) nič”
Drži, tem bedarijam, ki jih ves čas trosita Mediana in Ninamedia, se lahko človek samo bridko nasmehne.
Tem meritvam ne verjamem, ker mislim da ne kažejo dejanskega stanja.
Komentirajo lahko naročniki