Napetosti med Madridom in Washingtonom so v torek dosegle vrelišče. Potem ko je španski premier Pedro Sánchez odločno zavrnil uporabo ameriških vojaških oporišč na španskih tleh za napade na Iran, je Donald Trump zagrozil s popolno prekinitvijo trgovine in celo namignil, da bi ZDA oporišča lahko uporabile kar na silo, brez dovoljenja Madrida.
Kot poudarja strokovnjak Nic Lawley iz Chatham House, Sánchezova drža ni le populistična poteza za domače volivce, temveč dosledna zunanja politika, ki brani suverenost države pred zunanjimi pritiski.
Posebej izpostavi nemškega kanclerja Friedricha Merza. Med obiskom v Beli hiši je tiho stal ob Trumpu, medtem ko je ta žalil in grozil državi članici Evropske unije. Namesto da bi stopil v bran evropski partnerici, se je Merz raje osredotočil na Trumpovo zahtevo po 5-odstotnem obrambnem proračunu in zaščito nemškega gospodarstva. Španski zunanji minister je bil neposreden: “Ne morem si predstavljati, da bi kanclerja Merkel ali Scholz tako reagirala.”
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po drugi strani že obsodil ameriške napade kot dejanja “zunaj mednarodnega prava”, s čimer je še dodatno izpostavil Merzovo osamljenost v njegovem molku.
Zanimivo je tudi, da je Velika Britanija najprej prav tako zavrnila dostop do svojih baz, a je premier Keir Starmer kmalu popustil in dovolil njihovo uporabo za t. i. “obrambne” udare.
Evropska unija se zdaj sooča s ključnim vprašanjem: bo Trumpu uspelo razbiti povezavo z metodo “deli in vladaj”? Bruselj ima na voljo t. i. Instrument proti prisili (Anti-Coercion Instrument), znan tudi kot “trgovinska bazuka”. Gre za mehanizem, ki EU omogoča hiter in enoten odziv na gospodarsko izsiljevanje katere koli članice.
Enotna Evropa je za Trumpa veliko težje tarča kot posamezne države. Vprašanje pa ostaja, ali bo Berlin pravočasno spoznal, da tiha diplomacija v Ovalni pisarni ne prinaša varnosti, temveč zgolj spodbuja nadaljnje grožnje.
Komentirajo lahko naročniki