Informacije, ki so te dni kapljale izza zaprtih vrat nedavnega političnega vrha, so povedne.
Golob SD “reže kot salamo”
Premier Robert Golob naj bi bil – kljub temu, da je bil predlog za posvetovalni referendum o obrambnih izdatkih njihov – izrazito spravljiv do Levice in vloge njenih treh ministrov v aktualni vladi.
Povsem drugačen ton pa naj bi na sestanku ubral do Socialnih demokratov in predsednika SD Matjaža Hana nekajkrat izzval na odprti sceni. “A mi sploh imamo zunanjo ministrico?” naj bi se Golob na neki točki obregnil ob delo Tanje Fajon, Hana pa med drugim neposredno opomnil na razmerja moči v koaliciji: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Spogledovanje z Logarjem?
Anžeta Logarja naj bi Golob večkrat pohvalil “za konstruktivnost” ob zdaj že razvpitem glasovanju o razpisu referenduma. Da se je poslanec Demokratov Tine Novak nekaj dni kasneje, na zadnji redni seji pred počitnicami, odpovedal poslanskemu vprašanju za predsednika vlade, je v tem kontekstu lahko bolj ali manj pomenljivo naključje.
Kakorkoli, zdi se, da so bili – v odsotnosti SDS – med vsemi povabljenimi na politični vrh prav Socialni demokrati deležni največje arogance gostitelja. Na prvi pogled precej težko razumljivo, saj Golobu ravno sedmerica poslancev SD omogoča vladanje z absolutno večino v državnem zboru. Svoboda in Levica sta za to s 43 poslanci namreč prekratki.
Han išče novo dinamiko
Socialni demokrati so od zadnjih dni junija opazno zaostrili retoriko do Svobode. Da na 5 % BDP za obrambne izdatke ne bodo pristali, so sporočili še pred Golobovim odhodom na vrh zveze NATO v Haag. Po njegovi vrnitvi pa so s podporo referendumu pod vprašaj postavili še 3 % do leta 2030, predvidene v resoluciji, ki je bila sicer sprejeta tudi z njihovimi glasovi.
Istočasno se je Han v funkciji gospodarskega ministra distanciral od davčne politike, ki sta jo v tem mandatu začrtali Svoboda in Levica. Da se jim v SD to javno-mnenjsko izplača, sta med 27. junijem in 3. julijem namerila tako Valicon za Siol kot Mediana za Delo. Na obeh anketah so zabeležili opazen odboj navzgor.
Presek osrednjih raziskav priljubljenosti jim ta hip kaže na okoli 10 poslanskih stolov v naslednjem mandatu. Matjaž Han pa naj bi v ožjem krogu za bližajoče se volitve v zadnjem času večkrat govoril o 12-ih odstotkih.
Na iskanje nove dinamike kažejo tudi izjave prvega poslanca SD Janija Prednika, da “si ne želim, da katerakoli stranka kadarkoli še dobi takšno večino”, kar je seveda letelo na Svobodo, od katere bi Prednik pričakoval “več dialoga in upoštevanja”, po volitvah pa računa na “kakšno stranko več v koaliciji, več dialoga in več demokracije,” je povedal Suzani Kos z info360.si.
Oktobrska točka preloma: proračun & Prebilič
Kam se bodo za SD obrnili predvolilni trendi, bi se lahko bolj jasno pokazalo oktobra.
Za oktober je ustanovitev svoje nove stranke napovedal nekdanji vidni član Socialnih demokratov Vladimir Prebilič. Prav tako naj bi državni zbor oktobra potrjeval rebalans proračuna za leto 2026, ko bodo zaradi dviga ‘vojaškega proračuna’ vse oči uprte v finančnega ministra Klemna Boštjančiča in obrambnega ministra Boruta Sajovica. Potrjevanje spremenjenega proračuna bo za SD vaja iz doslednosti.
Jeseni bo po medsebojni dinamiki Hana in Prebiliča lažje moč sklepati tudi o tem, kako resne so neuradne informacije, da naj bi se omenjeni dvojec že maja dogovarjal o nekakšnem povolilnem bloku – za primer, da njun skupni volilni rezultat na odločilno nedeljo preseže odstotke Gibanja Svoboda.
Kdo je podcenil koga?
Je Golob podcenil Hana? Energijo, ki se je v vrstah SD nabirala po bolj ali manj ‘svobodno podtaknjenih’ aferah Litijska in SPIRIT, ko so jim koalicijski partnerji po predsednici in glavnem tajniku skoraj strmoglavili še novega predsednika stranke. Ali pa ob nedavnih (malo verjetno povsem spontanih) zapisih evropskega poslanca Marjana Šarca: “Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade.”
Težava SD je v tem, da bodo, če se v parlament prebijejo vse štiri levo-sredinske stranke (Svoboda, Levica, SD in Prebilič), prisiljeni vstopiti v levi vladni monolit, pa čeprav bi ga še enkrat vodil Golob. Medtem ko t. i. tretjemu političnemu stebru (SD, Prebilič, NSi, Demokrati) do 46 prav tako manjka kar nekaj mandatov, zato se brez Svobode tudi ta scenarij težko izide.
Je Han podcenil Goloba? Odstotki Svobode kažejo, da se je v dobrih treh letih v zavesti levo-sredinskih volivcev uspel pozicionirati kot glavni branik pred Janezom Janšo. Zato ta hip dokaj utemeljeno nastopa iz pozicije selektorja, ki sredi zadnjega leta na oblasti že ‘prebira’ ekipo za drugi mandat. In se ob očitnem pomanjkanju kemije s SD spogleduje z Logarjevimi Demokrati.
Velika težava za Svobodo je lahko, če bi jesen potrdila slabe gospodarske trende, ki jih je nakazala letošnja pomlad. Pa če bi do konca leta do konca ‘počepnil’ milijardni projekt dolgotrajne oskrbe, ali bi se zaradi bega k zasebnikom, pod težo ideološko zgrešene reforme, začelo do konca sesuvati zdravstvo.
Kakšno manj ugodno mnenje KPK ali še kakšen izgubljen referendum (morda o evtanaziji) za Goloba ne bosta tako usodna.
Komentirajo lahko naročniki