Leta 2025 sta bila v Sloveniji posvečena dva nova duhovnika – br. Ambrož Brezovšek in Matija Golob – kar je skromna, a pomembna novica za domačo Katoliško cerkev. V sosednjih državah in širše po Evropi pa podatki kažejo raznoliko sliko, ki so jo raziskali pri tedniku Družina. Hrvaška beleži 54 novomašnikov, a tudi tam nekatere škofije niso zabeležile nobenega posvečenja. V Bosni in Hercegovini je bilo posvečenih 12 duhovnikov, večinoma redovnikov. Na Slovaškem je letošnje število novomašnikov – 21 – najnižje po letu 1989, medtem pa ima Poljska še vedno relativno zelo visoko število posvečenj, kljub temu, da trend že več let pada. Tako je bilo letos na Poljskem posvečenih 208 duhovnikov.
V Avstriji je situacija nekoliko bolj optimistična, saj letos beležijo 26 novomašnikov, kar je nad povprečjem zadnjega desetletja. Znižala se je tudi povprečna starost posvečenih, večina jih je starih med 27 in 31 let. Opazna je tudi sprememba v narodnostni sestavi – več kot polovica jih je doma iz Avstrije, medtem ko so preostali prišli iz Nemčije, Nigerije in drugih držav. V Nemčiji pa številke še naprej strmo padajo – letos je bilo le 29 posvečenj, kar potrjuje nadaljevanje dolgoletnega upada duhovnih poklicev.
Francija prav tako beleži negativni trend: s 90 novomašniki letos ostaja blizu zgodovinskega dna izpred dveh let. Največji padec občuti pariška nadškofija, čeprav se je letos nekoliko okrepila. Skupna evropska slika kaže, da se večina držav sooča z izzivi pri ohranjanju duhovnih poklicev, zlasti zaradi sekularizacije in spreminjajoče se družbene klime.
Komentirajo lahko naročniki