S sodelovanjem do uspeha? Pojavljajo se nastavki, da NSi in SLS spišeta svežo zgodbo desne sredine

Zadnje tedne slovensko politično prizorišče spremlja zanimiv premik, saj Nova Slovenija (NSi) in Slovenska ljudska stranka (SLS)  intenzivno raziskujeta možnosti za sodelovanje pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami.

Cilj je jasen, preprečiti razdrobljenost glasov na desni sredini in utrditi vpliv na sestavo prihodnje vlade, saj si tako po besedah Bregantove kot Vrtovca še enega mandata Golobove vlade Slovenija nikakor ne more privoščiti.

Slovenija potrebuje razvojno koalicijo. Imamo jasno vizijo in prave rešitve za ključne razvojne izzive naše države. https://t.co/rRXTLXEruv

— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) September 19, 2025

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je po zadnjem osebnem srečanju z Bregantovo, ki sta ga potrdila oba, poudaril pomen razvojne koalicije: “Slovenija potrebuje povezane zmerne stranke s konservativnimi ali razumskimi stališči, ki lahko končajo katastrofalno Golobovo vlado. NSi ni in ne bo privesek, temveč samostojna, močna politična sila.” Navkljub dobrim začetnim obetom pa o morebitni skupni listi še ni želel govoriti. “Je še v povojih, a smo na dobri poti glede sodelovanja, ki je že večkrat bilo produktivno,” je dejal. Posebej je izpostavil pomen nove generacije vodstev, ki lahko preseže pretekle obremenitve, in da spoštujejo programsko sorodnost vseh potencialnih partnerjev.

Tudi Tina Bregant, predsednica SLS, je sestanek z Vrtovcem za naš medij potrdila in izpostavila, da ima povezovanje s programsko sorodnimi strankami realno možnost za parlamentarni prag. “Raznolikost strank na desni je bogastvo. Ne gre za krajo volivcev, temveč za učinkovito mobilizacijo in povečanje vpliva na razvojno koalicijo,” je pojasnila. Na vprašanje ali je lahko pogovor med dvema predsednikoma uvod v kaj večjega je mirno odgovorila da bo zadnjo besedo imel izvršilni odbor SLS, obenem pa ne izključuje možnosti vključitve manjših sorodnih strank, kot so stranka Fokus Marka Lotriča ali Logarjevi Demokrati.

Nekateri simpatizerji desne sredine se optimistično nadejajo, da  so pogovori o sodelovanju namenjeni preprečevanju drobljenja glasov desnosredinske volilne baze. Srečanje Vrtovca in Bregantove tako nadaljuje pogovore, ki so jih stranke začele že januarja letos, z namenom, da bi po volitvah lahko učinkovito vplivale na oblikovanje nove vlade.

Sebastjan Jeretič: lahko bi šlo za pomemben politični projekt prihodnih let

Politični analitik Sebastjan Jeretič  vidi proces povezovanja teh dveh strank predvsem kot strateško in razvojno potezo. “Gre za povezovanje različnih iniciativ, ki imajo sorodno vrednostno in programsko osnovo,” je pojasnil, hkrati pa opozoril na zgodovinske pasti. “SLS je v preteklosti, denimo leta 2000, že sodelovala v vladi z NSi-jevimi predhodniki, a so stari konflikti in neskladja na lokalni ravni takrat omejili učinkovitost povezave. Nova generacija, ki zdaj vodi obe stranki, ima priložnost, da te ovire preskoči in ustvari močnejšo desnosredinsko platformo.” Po njegovem bi ravno ta nova generacija lahko uspešno izvedla kar ni uspela prejšnja, združitev obeh strank v močno desno sredinsko silo po vzoru teh v Avstriji in Nemčiji.

Jeretič poudarja tudi politični kontekst. Po zadnjih anketah bi NSi samostojno dosegla 4–5 odstotkov (6 do 7 med opredeljenimi), SLS pa med 0,5 in 1,5 odstotka glasov. “To kaže, da je sodelovanje smiselno, če želita obdržati oziroma povečati svoj politični vpliv,” pravi, hkrati pa dodaja, da povezovanje ni brez tveganj. “Največje tveganje so stari lokalni konflikti, ki jih bo treba razrešiti, sicer lahko učinkovitost liste trpi. A programska sorodnost in strateška vizija lahko to nadomestita.” 

Analitik Jeretič je sklenil, da bi povezovanje NSi in SLS lahko postalo pomemben politični projekt prihodnjih let. “Če se vzpostavi funkcionalna, programsko usklajena desnosredinska lista, bi to lahko vplivalo na barvo prihodnje vlade, mobiliziralo nove volivce in utrdilo zmerni politični prostor,” opozarja. Hkrati pa dodal, da bo uspeh odvisen od sposobnosti vodstev, da presežejo lokalne konflikte in ohranijo programsko usmerjenost, ne le interes posameznikov. SLS bi si od takšnega sodelovanja po več kot desetletju lahko obetala tudi bolj otipljiv vpliv na oblikovanje politik na državnem nivoju.

Čeprav končna odločitev še ni znana, signal, ki prihaja z vrhov NSi in SLS, kaže na jasen premik proti sodelovanju in strateški konsolidaciji desnosredinske scene, ki bi lahko krojila prihodnost slovenskega političnega prostora v naslednjih letih in pomenila novo poglavje v slovenski politični areni in zgodovini.