Očitno bo imela ruska agresija na Ukrajino in ruska militantna retorika mnogo globlje geopolitične in geostrateške posledice kot smo si predstavljali še nekaj let nazaj. Ruske grožnje, da se »ne bodo ustavili pri Ukrajini«, ne skrbijo le držav vzhodne in severne Evrope, marveč očitno tudi Avstrijo. Slednja je sicer, kar zadeva odnos do Rusije, v posebnem položaju, saj je bila poleti 1955 ustanovljena z avstrijsko državno pogodbo, pogodbenica katere je bila tudi Sovjetska zveza. Pogodba sicer ni zahtevala nevtralnosti Avstrije, vendar se je novo-ustanovljena republika v času hladne vojne vseeno prostovoljno odločila za nevtralnost. A časi se spreminjajo. In če sta bili Švedska in Finska zaradi meje z Rusko federacijo ob vstopu v NATO v posebnem položaju, avstrijsko razmišljanje o včlanitvi v NATO in povečanju obrambnih izdatkov vseeno ni presenetljivo. Že sedaj je Avstriji jasno, da nevtralnost brez močnega obrambnega sistema ni.
Avstrija je sicer članica Partnerstva za mir in aktivna udeležena operacij kriznega odzivanja, njena nevtralnost je v zadnjem času postala ovira. Avstrijsko članstvo v NATO tako lahko gledamo tudi širše, z vidika prilagoditve novim nevojaškim grožnjam varnosti. Ne le, da se Avstrija čuti ogroženo zaradi hibridnih groženj s strani Rusije in Kitajske, zvezna politika je očitno ocenila, da je sedaj pravi čas za odprtje širše razprave o povečanju obrambnih izdatkov. To vključuje tudi razmišljanje o vključevanju Avstrije v skupno evropsko varnostno infrastrukturo in skupna vlaganja evropskih držav v oborožene sile in varnost. Skupna prizadevanja držav zahodne civilizacije za povečanje skupne varnosti že sedaj presegajo okvir članstva v EU in NATO.
Avstrija je v večji meri že pripravljena na pospešen vstop v NATO, če se politika poenoti in dobi zeleno luč za pričetek pridružitvenih pogajanj. Z morebitnim vstopom veliko pridobi tako Avstrija, kot tudi NATO in ostala EU. In če izvzamemo Švico, bi v tem primeru v Evropi ostali le dve nevtralni državi: Irska in Malta.
Ali se bo Avstrija ob povišanju obrambnih izdatkov dejansko odločila tudi za vstop v NATO, bosta pokazala čas in nadaljnji razvoj situacije v Ukrajini. Konec spopadov v Ukrajini namreč ne pomeni nujno konec ruskih groženj Evropi: pričakovati je celo njihovo nadaljevanje (če Vladimir Putin ostane na oblasti). In verjetno prav zaradi tega Avstrija vidi smisel pri spremembi svoje nevtralne drže.
Konec spopadov v Ukrajini namreč ne pomeni nujno konec ruskih groženj Evropi: pričakovati je celo njihovo nadaljevanje (če Vladimir Putin ostane na oblasti)
Moto »Viribus unitis« očitno preveva celotno Evropo, ki je strnila svoje vrste (oziroma to vsaj poskuša) v obrambi svojih temeljnih političnih in civilizacijskih vrednot. Razkorak do ZDA in predsednika Donalda Trumpa je zgolj začasno presežen, a nestanovitnost ameriškega predsednika partnerje vseeno skrbi. Po drugi strani je razkorak med demokratično Evropo in avtoritarno Rusijo vsak dan večji. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila Avstrija vse do 20. stoletje (pod Habsburžani) evropska velesila in želi si dokončno opraviti s ponižanjem po obeh svetovnih vojnah.
Močna Avstrija je pomemben člen za močno Evropo. Ravno zato bi bil vstop v NATO dolgoročno smiseln tako za Avstrijo, kot za celotno Evropo in NATO. A odločitev prepustimo Avstriji in njenemu prebivalstvu, diskusija bo zagotovo vroča in dolgotrajna.
Komentirajo lahko naročniki