Predsednik uprave DARS-a Andrej Ribič je julija podpisal že peti aneks k izgradnji druge cevi predora Karavanke, skozi katerega naj bi se, namesto v teh dneh, kot je bilo sprva načrtovano, vozniki lahko prvič zapeljali konec marca 2026.
Celoten projekt se je v petih letih po sklenitvi pogodbe podražil za dobrih 20 milijonov evrov, dvosmernega prometa skozi eno cev predora Karavanke pa tudi marca prihodnje leto ne bo konec. Še dve leti zatem bodo namreč obnavljali prvo cev predora.
Karavanke pa še zdaleč niso edina podražitev na DARS-u pod taktirko Andreja Ribiča, sicer vodje volilnega štaba Gibanja Svoboda pred zadnjimi volitvami.
98,5 milijonov evrov oz. 120,2 milijona, če upoštevamo še DDV, bi morala stati izgradnja druge cevi predora Karavanke na slovenski strani. Projekt je imel že v samem začetku precej zapletov, zaradi česar so se dela na slovenski strani pričela približno leto in pol kasneje kot na avstrijski, ob upoštevanju, da je Avstrija pred začetkom del v predoru morala zgraditi še viadukt, ki je obstoječo cesto povezal z vhodom v predor.
Leta 2020 je bila naposled podpisana pogodba s turškim Cengizom, ki je upoštevala tudi 8,7 milijonsko rezervo za nepredvidena dela. Že avgusta in septembra sta bila z upravo Valentina Hajdinjaka podpisana aneksa za 600.000 evrov za dodatna dela, kar pa ni dvignilo skupne cene, saj je šlo za znesek v okviru predvidene rezerve.
Revalorizacija in visoki aneksi
Decembra 2023 je pod predsednikom uprave Davidom Skornškom prišlo do spremembe načina obračuna del, kar je skupno ceno projekta dvignilo iz začetnih 98,5 na 106 milijonov evrov oz. 129,3 skupaj z DDV. Skornšek je junija lani podpisal tudi aneks za 1,57 milijona evrov dodatnih del, kar se je prav tako pokrilo s predvideno rezervo.
Daleč največji aneks pa je julija letos, kot razkriva Forbes Slovenija, podpisal aktualni predsednik uprave DARS, Andrej Ribič. Gre za 8,9 milijona evrov dodatnih del, kar skupno vrednost projekta dviguje na 114,5 milijonov evrov oz. 140,2 ob upoštevanju DDV
DARS kot razlog za višanje pogodbene vrednosti navaja podražitve, aneks pa predvideva tudi nekatera dodatna dela, ki pa, kot zagotavlja DARS ne dvigujejo cene projekta, in zagotavljajo, da gre za dela, ki jih ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti.
Za dve leti se podaljšuje tudi čas gradnje, DARS pa obljublja, da bo promet po novem predoru vendarle stekel konec marca 2026. DARS pojasnjuje, da je razlog v zahtevni geologiji, kjer so se zaradi sproščanja zemeljskih pritiskov pojavile deformacije tudi do enega metra, ki jih je potrebno sanirati.
Promet sicer tudi marca 2026 ne bo stekel po obeh ceveh predora. Po odprtju druge cevi bodo namreč za približno dve leti zaprli prvo cev zaradi temeljite obnove, izvajalca za slednjo pa na DARS-u trenutno še izbirajo in naj bi bil znan v začetku jeseni.
Konec poletnih zastojev z vožnjo po dveh pasovih v vsako smer in dvigom omejitve hitrosti na 100 km/h (s trenutnih 80) je tako predvidena za sredino leta 2028.
Podražitev poslovne stavbe in zaposlovanje po prijateljski in strankarski liniji
Prav zaradi takšnih nepredvidenih zahtevnih geoloških razmer je sicer pri projektih, kot je predor Karavanke predvidena pogodbena rezerva, kot zapisano, je ta znašala 8,7 milijona evrov. A velike podražitve pod upravo Andreja Ribiča niso izjema.
Projekt poslovne stavbe DARS, ki naj bi po prvih ocenah stala okoli 12 milijonov, se je nato s prvotno podpisane pogodbe za 19,5 milijona podražil za dobrih 8 milijonov evrov na končnih skoraj 28 milijonov evrov, kar je 5 milijonov več, kot je DARS-u ponujal najdražji ponudnik, ki se je prijavil na razpis. Ključni razlog za podražitev naj bi bil sicer odvoz kontaminirane zemlje, glede katerega pa na DARS-u, kljub večkratnim poizvedovanjem medijev, tudi našega, ne razkrivajo dokumentacije, ki bi razkrila, koliko je odvoz dejansko stal in dokazala, da je bila predana ustrezno certificiranemu podjetju v Avstriji.
Projekt je na DARS-u sicer vodil kar brat Andreja Ribiča, Branko Ribič, ki se je na DARS-u že zaposlil po politični liniji, nato službo skoraj izgubil, pod vladavino svojega brata pa močno napredoval. Kot smo razkrili že pred meseci je tudi vozil boljši službeni avtomobil kot direktorji, posebej zanj pa so na DARS-u celo spreminjali interne pravilnike.
Andrej Ribič, sicer vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda pred volitvami 2022 ter tesni zaupnik Roberta Goloba, pred prihodom na DARS pa dolgoletni direktor Elektra Ljubljana, pa ni poskrbel le za svojega brata, pač pa še za več Svobodi pomembnih kadrov.
Nedavno se je tako v sektorju korporativne varnosti zaposlil Danilo Hovnik, mož nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Ajanović Hovnikovo je s položaja odnesel sporen razpis za nevladne organizacije, oba z možem pa naj bi bila med ključnimi kadri v začetku nastajanja projekta Svoboda.
Na DARS-u se je zaposlil tudi nekdanji odgovorni urednik Mladine Jani Sever in žena Rajka Kozmelja, direktorja Sove pod vlado Marjana Šarca, Nena Kozmelj.
Predvolilna medijska ofenziva
Pod Andrejem Ribičem pa je prišlo še do ene opazne spremembe. Proračun za medijski zakup se je več kot potrojil, s 150.000 evrov letno na 500.000 evrov letno. Glede na to, da DARS ne deluje na prostem trgu in so njegove medijske kampanje namenjene predvsem osveščanju voznikov pa lahko le ugibamo, da gre v veliki meri za pripravo terena za volilno kampanjo pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami.
Komentirajo lahko naročniki