Referendum o nižjih davkih dovoljen! Ustavno sodišče poseglo v parlamentarno in ustavno prakso ter ga dopustilo

Ustavno sodišče je s sedmimi glasovi in enem proti razveljavilo sklep državnega zbora, s katerim je ta zavrnil možnost razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, ki prinašajo nižje davke, a so sindikati in leva politika proti. Proti odločitvi je glasoval sodnik Marko Starman, ki je podal odklonilno ločeno mnenje, sodnica Katja Šugman Stubbs ter sodnika Primož Gorkič in Rok Svetlič pa so napisali pritrdilna ločena mnenja. 

Ustavno sodišče je tako poseglo v parlamentarno prakso, ki je v zadnjih petih letih velikokrat v zakone privlekla tudi nekaj finančnega, da je s tem blokirala morebitni referendum. Sindikati, ki so pobudo za referendum vložili s podporo 47.223 volivcev, bodo tako lahko nadaljevali postopek zbiranja najmanj 40.000 overjenih podpisov, potrebnih za razpis referenduma.

Državni zbor je konec maja odločil, da referendum ni dopusten, saj interventni zakon v več kot polovici členov ureja davke in druge obvezne dajatve, o katerih po 90. členu ustave ni mogoče odločati na referendumu. Ustavno sodišče pa je presodilo, da zgolj število takšnih določb ne zadostuje za prepoved referenduma. »Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo,« je zapisalo ustavno sodišče.

Sodišče je ugotovilo, da zakon poleg davčnih ukrepov in določb, namenjenih odpravi ugotovljenih protiustavnosti, vsebuje tudi številne druge rešitve, o katerih je referendum dovoljen. Te po obsegu niso zanemarljive, nekatere pa pomembno posegajo v sistemska področja, kot so zdravstvo, pokojnine, socialni prispevki in položaj malega gospodarstva. »Pri slednjem gre za vsebine, ki po obsegu niso neznatne in nekatere po vsebini pomenijo urejanje pomembnih vprašanj na področjih, ki niso povezana z davčno zakonodajo ali odpravo ugotovljene protiustavnosti,« je navedlo ustavno sodišče. Ker te vsebine niso zgolj podrejene bistveni oziroma prevladujoči vsebini zakona, interventnega zakona kot celote ni mogoče uvrstiti med zakone, o katerih je referendum po ustavi izključen.

Ustavno sodišče je ob tem ponovno opozorilo na problematičnost tako imenovane omnibus zakonodajne tehnike, pri kateri se z enim zakonom hkrati spreminja več zakonov z različnih pravnih področij. »Ustavno sodišče ponovno opozarja, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom (t. i. omnibus tehnika) zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda nasploh izjema, ki mora biti v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena (istovrstnost rešitev, neločljiva medsebojna povezanost itd.). Čeprav izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, pa to ne velja absolutno,« je zapisalo ustavno sodišče.

Zakonodajalec bi lahko določbe, o katerih referendum ni dovoljen, pravočasno vključil v poseben zakon, preostale vsebine pa uredil z ločenimi predlogi. »Na ta način bi zagotovil spoštovanje ustavne pravice do referenduma po eni strani in izvzetje vsebin iz druge in četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave iz referendumskega odločanja po drugi strani. Gre za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa,« je ugotovilo ustavno sodišče.

Zbiranje podpisov se bo zaradi poletne prekinitve rokov začelo 1. septembra in bo trajalo 35 dni. Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov, bo moral državni zbor razpisati referendum o celotnem zakonu, saj veljavna ureditev ne omogoča glasovanja le o posameznih določbah. Ustavno sodišče se pri tem ni opredelilo do vprašanja, v kolikšni meri bi morebitna zavrnitev zakona na referendumu državni zbor za eno leto omejila pri sprejemanju vsebinsko podobnih rešitev.