Evropske države na prvi bojni liniji z Rusijo vse glasneje opozarjajo, da Španija in druge južnoevropske članice ne prispevajo dovolj k skupnim evropskim obrambnim prizadevanjem.
Medtem ko se severne članice, zlasti Finska in baltske države, soočajo z neposredno grožnjo ruskih hibridnih napadov, menijo, da mora tudi jug Evrope »narediti svoj del«, sploh če želi pomoč pri reševanju migracijskih izzivov. Finski obrambni minister Antti Häkkänen je poudaril, da je nujno, da vse članice »hitro in pravično« izpolnijo svoje obveznosti.
Na junijskem vrhu so voditelji Nata sprejeli odločitev o povečanju izdatkov za obrambo na 5 odstotkov BDP do leta 2035. Vendar Španija pod vodstvom Pedra Sáncheza tega cilja ni podprla, kar je sprožilo oster odziv Washingtona in predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta je španski pristop označil za »neverjetno nespoštljiv« , grozil z uvedbo novih carin ter celo namignil, da bi bilo morda treba Španijo vreči iz Nata.
Trump is right. Kick Spain out of NATO! pic.twitter.com/MS6Ks3VOT0
— Aww (@awwtoken) October 10, 2025
Španija je lani namenila le 1,28 odstotka BDP za obrambo – najmanj med vsemi članicami Nata. V pomoč Ukrajini je od začetka vojne prispevala 790 milijonov evrov, kar je bistveno manj od Nemčije (17,7 milijarde €) in Združenega kraljestva (13,3 milijarde €).
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je sicer poskušal umiriti napetosti in poudaril, da vsaka članica prispeva po svojih zmožnostih. Tudi španska obrambna ministrica Margarita Robles je zagovarjala, da je Španija »zanesljiv partner že 40 let«.
Kljub pritiskom iz tujine Sánchez doma uživa podporo večine volivcev glede zavračanja višje vojaške porabe. Politični analitiki opozarjajo, da je v Španiji vojaška angažiranost tradicionalno nepopularna – še posebej po množičnih protestih proti podpori ameriški invaziji na Irak leta 2003.
Tudi če bi Sánchez želel popustiti zahtevam Nata ali ZDA, bi ga pri tem ovirala domača politika: levičarska stranka Sumar nasprotuje krčenju socialnih izdatkov, desna opozicija pa ne bi podprla proračuna z večjo vojaško porabo. Zato se zdi, da bo Španija – kljub gospodarski rasti – tudi v prihodnje ostajala zadržana do širših obrambnih zavez.
Komentirajo lahko naročniki