Na ljubljanski urgenci v UKC Ljubljana se kopičijo bolniki, ki ležijo na hodnikih, nekateri tudi po 24 ali 48 ur, poroča N1info.si.
V komentarju Roka Čakša o tem, da se Golobova vlada te in pa drugih najbolj perečih težav javnega zdravstva ne loteva, saj je njena “zdravstvena reforma” namesto v odpravljanje težav usmerjena v ideološki boj proti zasebni pobudi v zdravstvu, čeprav, paradoksalno, največje koristi prinaša ravno čistim zasebnikom.
Bralka, ki je spremljala družinskega člana, je za N1 opisala kaotične razmere: “Gospod je prosil za pomoč na stranišče, a so mu rekli, naj uporabi plenico. Hudo mu je bilo, nikoli ni uriniral v plenico.” Naštela je 28 pacientov, večinoma starejših, na hodnikih, nekateri brez svojcev.
Vodja internistične prve pomoči Hugon Možina je pojasnil, da je po praznikih število bolnikov naraslo na 90 dnevno, nočne ekipe pa obravnavajo 30 do 40 čakajočih. Glavni razlog je pomanjkanje postelj na oddelkih in neučinkovitost drugih ravni zdravstva.
Možina opozarja, da urgence prevzemajo vlogo primarnega zdravstva, saj mnogi nimajo dostopa do družinskih zdravnikov ali specialistov. Po podatkih ZZZS je brez osebnega zdravnika že 150.000 ljudi. Pomanjkanje postelj in medicinskih sester dodatno otežuje razmere, čas obravnave na ljubljanski urgenci pa se podaljšuje – z nekdanjih 8 na 18 ur.
Predsednik vlade in Svobode, Robert Golob svojo tako imenovano “zdravstveno reformo” predstavlja kot osrednji politični projekt mandata in nanjo stavi, ko gre za prepričevanje volivcev, naj mu namenijo nov mandat. In prav v tem je njen problem – da gre za projekt s politično-ideološkimi cilji, ne pa za iskreno željo po razumevanju, kaj so glavni problemi slovenskega javnega zdravstva in kako ga reševati. Še več, pojavlja se utemeljen sum, da ravno ta “reforma” trojanski konj čistih zasebnikov za biznisiranje v zdravstvu. Poglejmo kako.
Naročniška vsebina
Komentirajo lahko naročniki